Okrog dve tretjini Američanov, ki jih je zajela anketa izvedena med 4. in 8. majem meni, da umik iz sporazuma povečuje verjetnost, da bo Iran zagnal svoj jedrski program, polovica pa jih meni, da je narasla verjetnost oboroženega spopada med ZDA in Iranom.
Trump je med kampanjo leta 2016 kritiziral leto prej sprejeti sporazum med Iranom in svetovnimi silami za odpoved jedrskemu orožju v zameno za odpravo sankcij. Še bolj kritičen pa je do vojn na Bližnjem vzhodu, kot je bila iraška leta 2003. Eden glavnih režiserjev te vojne je bil John Bolton, ki ga je Trump postavil za svojega svetovalca za nacionalno varnost.
Bolton je do nastopa položaja nenehno pozival tudi k vojni proti Iranu oziroma bombardiranju Irana. Sedaj sicer pravi, da je mnenje spremenil, vendar pa bo moral Trump svojim volivcem dobro razložiti zakaj po eni strani skuša skleniti jedrski sporazum s Severno Korejo, po drugi strani pa z rušenjem obstoječega iranskega sporazuma povečuje nevarnost nove vojne.
Na to opozarjajo demokratski politiki in analitiki, ki menijo, da je Trump od jedrskega sporazuma z Iranom odstopil predvsem zato, da izbriše še eno dediščino svojega predhodnika Baracka Obame. Argumenti za uničenje sporazuma, ki jih je predstavil med torkovim govorom, namreč po njihovem mnenju ne držijo. Voditeljica kongresnih demokratov Nancy Pelosi meni, da je Trump osamil ZDA, ne pa Irana.
V ZDA se je sedaj vnel spor okrog tega ali so ZDA izstopile iz sporazuma, kot to trdijo predstavniki Trumpove vlade, ali pa so sporazum prekršile, kot to trdijo demokrati in neodvisni analitiki.
Bolton je po Trumpovem govoru v torek pojasnil, da za ZDA sporazum več ne velja. ZDA so uradno izstopile in od torka je prepovedano sklepanje novih poslov z Iranom. Finančni minister Steve Mnuchin je to potrdil skupaj z zagotovilom, da je nastopilo obdobje od treh do šestih mesecev, da se dokončajo ali razdrejo že sklenjene pogodbe za posle v Iranu ali z Iranom.
Med prizadetimi bo na primer ameriško letalsko podjetje Boeing, ki je z Iranom sklenilo pogodbe za dobavo letal do leta 2020. Mnuchin je dejal, da bo te pogodbe treba razdreti. Ameriški izstop iz sporazuma zadeva sicer ves svet, saj po izteku roka od treh do šestih mesecev ne bo smel z Iranom poslovati nihče, ki želi poslovati v ali z ZDA.
Mnuchin je sicer po vztrajanju novinarjev dopustil možnost določenih izjem, vendar o podrobnostih ni želel govoriti ali pa ni vedel. Bi se pa načeloma bilo mogoče pogajati o izjemah.
Sankcije bodo po Mnuchinovih besedah krepko zmanjšale izvoz iranske nafte, vendar pa obenem ne bodo dvignile cen nafte, ker bodo izpad iranske prodaje nadomestile druge velike proizvajalke nafte.
Iran je 5. največji svetovni proizvajalec nafte, ki na dan načrpa 3,8 milijona sodov. Največ izvozi na Kitajsko, v Indijo in Južno Korejo.