Še ena od sodnih zadev, ki je povezana s preteklimi propadlimi posli gospodarstva okoli mariborske nadškofije, se vleče že od lanskega januarja.

Ker je od zadnjega naroka do prvega po počitnicah, vmes pa jo je sodstvu zagodla še epidemija, minilo več kot tri mesece, so avgusta morali z njim začeti še enkrat. Obramba in tožilstvo sta se strinjala, da se pričanja že zaslišanih prič zgolj preberejo in to so počeli tako na avgustovskem kot na današnjem naroku.

Sta pa danes na sodišče na kratko prišli še dve vabljeni priči, na predlog tožilca revizorka Katarina Kolarič, ki je revidirala poslovanje Zvona v obravnavanem letu 2009, na predlog obrambe pa nekdanji vodja kontrolinga v holdingu Dejan Jojič.

Vpleteni izgubili spomin na sporne posle

Prva se je iz tistega obdobja spomnila bolj malo, še zlasti ne družb Sadowa in Elevadores s sedežem v Buenos Airesu, v katere je Zvon vlagal preko projektne družbe Forš, prv tako ne, kot je navajala obramba, da je do prenosa teh delnic na Forš prišlo prav na njeno zahtevo. Tožilca je zanimalo, ali je običajno, da takšne stvari predlaga revizor, a je dejala, da je to odvisno od primera do primera.

Jojič pa je na vprašanja Zdolškovega zagovornika Jerneja Mlinariča povedal, da je vedel za Forš, ki da je bila projektna družba za izpeljavo tistih poslov, kjer se holding ni želel takoj razkrivati. Kot je dodal, to niti ni bila edina taka družba, sam da je v Zvonovih poznal vsaj še IJ Storitve in IJ Nasvete. Kdo je bil dejanski lastnik Forša, ni vedel povedati, očitno pa ne Zvon, če ni bil kot tak vpisan v sodni register.

Poznal je tudi Mesarca in vedel, da je direktor tega projektnega podjetja, se pa ne spominja, ali sta mu Zdolšek in Stiploškova pri vodenju dajala kakšna navodila. Povedal je še, da je pri nakupih deležev obeh argentinskih družb kljub njuni oddaljenosti šlo za kapitalski naložbi, ki sta obetali lep donos.

Mesarcu pa je medtem specializirano tožilstvo le uspelo prepričati v svoje trditve, da je bil kot uslužbenec nadškofijske gospodarske uprave v Foršu zgolj slamnati direktor ter da ni imel nikakršne vloge pri poslovnih odločitvah. Tožilec Bauman je namreč nedavno proti njemu obtožnico umaknil, saj je dokazni postopek njegove trditve potrdil.

Medtem je obramba umaknila predloge za zaslišanje nekaterih prič, med njimi nekdanjega veleposlanika v Argentini Avguština Vivoda ter evropskega poslanca Alojza Peterleta, ki sta bila zraven v začetni fazi sklepanja obravnavanih poslov, ter argentinskega predstavnika obeh družb Alejandra Sane. Je pa tožilec znova predlagal imenovanje izvedenca ekonomske stroke, ki bi ocenil vrednost delnic glede na podatke v spisu.

Posel z argentinskimi delnicami, ki se je med Zvonom in Foršem odvrtel konec leta 2008 oziroma v začetku leta 2009, je financirala državna NLB. Zvon naj bi nato podjetju, ki je domovalo na sedežu nadškofijskega dvorca Betnava, prodal 25 odstotkov argentinskih družb, od katerih je ena klavnica, druga pa je upravljala z enim od tamkajšnjih pristanišč.

Tožilstvo obtoženima očita, da sta kaznivo dejanje storila v sostorilstvu, zato da bi Zvonu pridobila protipravno premoženjsko korist, hkrati pa za tri milijone evrov, kolikor znaša tudi premoženjsko-pravni zahtevek, oškodovala medtem prav tako propadli Forš. Poskrbela naj bi, da so delnice prodali Foršu, ta pa jih je pozneje odpisal na vrednost nič. Delnice so bile že takrat po mnenju tožilstva brez vsakršne vrednoti, kar naj bi uprava Zvona vedela in jih je, da jih ne bi odpisala sama, prodala Foršu.