Omikron pred letom dni korenito spremenil potek pandemije

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 26. novembra lani razglasila, da se svet sooča z novo nevarno različico koronavirusa. Omikron se je nato v samo nekaj tednih razširil po vsem svetu in zamenjal delto kot prevladujočo različico.

Omikron se je hitro izkazal za precej drugačnega od predhodnikov. Številne mutacije so ga naredile izjemno nalezljivega, cepljene osebe in prebolevniki pa so bili pred okužbo z njim manj zaščiteni. A na srečo praviloma povzroča lažjo obliko bolezni – k čemur sicer prispeva tudi dejstvo, da so cepiva tudi pri omikronu učinkovita pri preprečevanju hujšega poteka bolezni in smrti.

Nova različica je korenito spremenila potek pandemije covida-19 in pokopala upe o doseganju t. i. čredne imunosti.

Po podatkih WHO je uradno število smrti zaradi covida-19 v zadnjem letu – torej na račun omikrona – naraslo za več kot milijon na skoraj 6,7 milijona, medtem ko je število potrjenih okužb približno stokratnik tega. Organizacija na podlagi podatkov o t. i. presežnih smrtih ocenjuje, da je covid dejansko vzel trikrat več življenj, kot kažejo uradni podatki.

Potem ko so tisti, ki verjamejo v koristi cepljenja, prejeli prvi, drugi in po možnosti še poživitveni odmerek cepiva proti covidu, je zanimanje zanj v veliki meri zamrlo, vsaj v razvitih državah. Tudi cepivo, posebej prilagojeno različici omikron, ki je prišlo na trg jeseni, tega ni bistveno spremenilo.

Številne države se tako že nekaj časa soočajo z velikim presežkom cepiv, milijoni odmerkov so zaradi izteka roka uporabnosti že končali v uničenju, še veliko več jih bo v letu 2023. Na to Bruselj že od poletja opozarja več članic EU, med njimi Slovenija, in ministri za zdravje članic EU so se na decembrskem zasedanju zavzeli za ustavitev dobav cepiva z januarjem 2023.

Izredne razmere ostajajo, a WHO ob pogledu na leto 2023 optimistična

Številne države covid-19 sicer trenutno precej dobro obvladujejo. Dnevno število smrti v svetu je primerljivo z drugo polovico marca 2020 in približno desetkrat nižje, kot je bilo januarja 2021. V začetku decembra je WHO ocenila, da je vsaj 90 odstotkov svetovnega prebivalstva do neke mere imuno na novi koronavirus.

Generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je to novico pospremil z besedami, da svet še nikoli ni bil v boljšem položaju, da konča pandemijo covida-19. “Nismo še tam, a konec je na obzorju.”

WHO sicer pandemije ne more razglasiti za končano, lahko pa odpravi izredne zdravstvene razmere na svetovni ravni iz januarja 2020. Letos se za ta korak še ni odločila, je pa Tedros pred dnevi izrazil optimizem, da bo to mogoče v letu 2023.

Vzrok za zaskrbljenost ostaja predvsem dejstvo, da sars-cov-2 preveč kroži in da so velike vrzeli v boju proti pandemiji po svetu, to pa ustvarja odlične pogoje za pojav nove nevarne različice. WHO trenutno po svetu spremlja več kot 500 podrazličic omikrona. “Tudi če si vsi želimo, ni prav nobenega razloga, da mislimo, da bo virus postal prijaznejši,” francoska tiskovna agencija AFP navaja vodjo ene od enot za evolucijsko genomiko pri inštitutu Pasteur Etienne Simon-Loriere.

Družbeni konec pandemije prehitel biološkega

Za razliko od WHO je velika večina ljudi in političnih voditeljev pohitela z razglašanjem covida za endemično bolezen, podobno sezonski gripi. Države – z izjemo Kitajske – so v minulem letu ena za drugo odpravile bolj ali manj vse protikoronske ukrepe.

Restavracije in nočni klubi so znova polni, prav tako hoteli in letališča. Mask skorajda ni več videti, stroga zaprtja, karantene, pouk na daljavo in potrdila o cepljenju so stvar preteklosti. Ameriški predsednik Joe Biden je septembra izjavil, da je pandemije konec.

Kot je nedavno zapisala ena od kolumnistk Bloomberga, ameriška novinarka Faye Flam, se lahko pandemija družbeno konča prej kot biološko. Biološki konec namreč pride, ko upade število primerov in smrti, medtem ko družbeni konec nastopi takrat, ko je ljudem dovolj tega, da jih je strah, in so pripravljeni sprejeti določeno tveganje v zameno za to svoje običajno življenje.

Pandemija je zadala hud udarec zdravstvenim in izobraževalnim sistemom ter ohromila gospodarstva, poglobile so se finančne, socialne in duševne stiske ljudi. Strokovnjaki se načeloma strinjajo, da vlade v začetku leta 2020 niso imele druge možnosti, kot da drastično omejijo socialne stike, ter da so zgodnja zaprtja javnega življenja rešila številna življenja. A njihova cena je bila ogromna, stvar razprave pa tudi ostaja, koliko so bila koristna oziroma sploh smiselna vsa nadaljnja zaprtja.

Oči ob prelomu leta zazrte v Kitajsko

Pred svojevrstno dilemo se je medtem konec leta znašla Kitajska, kjer so se oblasti, soočene z valom protestov decembra odločile spremeniti večletno politiko ničelne tolerance do covida in so napovedale omilitev ukrepov, kot so stroga zaprtja, množične karantene, obvezna testiranja in omejitve potovanj. Število okužb že strmo narašča, a najhuje naj bi še prihajalo in strokovnjaki se bojijo, da porasta ne bo mogoče obvladati.

Velik del kitajske populacije doslej namreč še ni bil v stiku z virusom. Obenem je stopnja precepljenosti med starejšimi relativno nizka, hkrati cepijo le z domačimi cepivi, ki so manj učinkovita od mRNA cepiv. Bloomberg navaja projekcijo strokovnjakov iz Šanghaja, da bi lahko prišlo do cunamija okužb in 1,6 milijona smrti, medtem ko Forbes dodaja še, da se bo s povečanjem globalnega bazena okužb za 1,4 milijarde Kitajcev bistveno povečala tudi možnost razvoja novih različic sars-cov-2. Kaj se bo dejansko zgodilo, bo pokazalo leto 2023.