Na dvorišče Jareninskega dvora so na sončno sobotno popoldne začeli počasi prihajati obiskovalci. Pričakali so jih kulturni program, ponudba domačih jedi in majhna, a pisana zbirka prodajalcev unikatnih izdelkov – piščalk, nakita, iz papirja izdelanih cvetlic, slik in umetniško okrašenih pirhov. Hojka BERLIČ Najmlajši so izdelali košarice za pisanice. Na dvorišču so si lahko kupili tudi kak izdelek suhe robe ali rastline, ki jim še manjkajo na vrtu. “Letos je tukaj 15 razstavljavcev. Trudimo se, da bi vsako leto privabili čim več rokodelcev, ki izdelujejo unikatne stvari z etnološkimi motivi,” je povedal Zvonko Repina, predsednik Turističnega društva (TD) Ovtar Jarenina. Na sejmu sta prostor našla še mlinar z manjšim mlinom in žganjekuha. Hojka BERLIČ Viljem Gaube je na sejmu predstavil manjši mlin iz leta 1934, ki ga še vedno s pridom uporabljajo na svoji turistični kmetiji. A dogajanje je bilo kljub vsemu posvečeno predvsem izdelavi butar oziroma presmecev, kot jih imenujejo v vzhodni Sloveniji. Po ljudskem verovanju ščitijo dom in odganjajo nesrečo. “Na cvetno nedeljo se zelenje nese k blagoslovu ali žegnu, kot pravimo mi. Ko ga prinesemo domov, ga shranimo v hlev, na njivo in v hišo, da žegen ostane,” je povedal Alojz Zimer, ki se je prvi lotil dela. Presmec mora biti sestavljen iz vej sedmih različnih grmov, ženske ga okrasijo s papirnatimi rožami, včasih so dodajali tudi rdeče pentlje. “V nekaterih vaseh so skupaj naredili po več metrov visokega, recimo v Voličini. Pri nas to ni navada. Tu so se fantje pomerili med seboj. Tisti, ki je naredil večjega, je dobil lepšo deklino,” se gospod Zimer spominja med hudomušnim smehom. Tako so fantje menda nosili, no, bolj vlekli v cerkev tudi po deset metrov visoke presmece. Presmeci so del naše kulturne dediščine, pravi Milena Martinjak, ki se z izdelavo cvetja ukvarja že desetletje. S papirnatimi rožami, ko je blagoslov, okrašujejo tudi znamenja po vasi. “Sejem nam pomeni predvsem malo druženja in razb
