Dnevno naj bi zaužili štiri do pet obrokov, a temu glede na raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog CINDI sledita le dve petini odraslih. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, je zajtrk obrok, ki 43 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk redno izpušča. Navada zajtrkovanja se izboljšuje zlasti s starostjo prebivalcev, čeprav vedno več zajtrkuje tudi mladih.

Prebivalci Slovenije zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli, kot je še sprejemljivo – to je pet gramov na dan. Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, v ostalem pa z dosoljevanjem pri mizi. Čeprav se je delež prebivalcev, ki pripravljeno hrano dosoljujejo, do leta 2008 občutno zmanjšal, pa ima to navado še vedno kar polovica prebivalcev. Dosoljevanje je bolj razširjeno med moškimi in v mestnem okolju.

In kot je ob tem opozorila Urška Blaznik z NIJZ, lahko pretirano uživanje soli povzroča pri posameznih starejših in tistih s povišanim tlakom tveganje za srčni infarkt in druge srčno-žilne bolezni.

Glede na rezultate raziskave dve petini prebivalcev dnevno uporabljata priporočena rastlinska olja, še vedno pa tedensko ali pogosteje uporablja svinjsko mast četrtina prebivalcev, prav toliko tudi klasično ocvrte jedi, in sicer največ nižje izobraženi in tisti iz najnižjega družbenega sloja. Po drugi strani je spodbudno, da malo manj kot dve petini prebivalcev dnevno uporabljata oljčno olje, njegova poraba pa se v zadnjih letih povečuje.

Prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo le tretjino priporočene količine zelenjave na dan. Vsaj enkrat na dan jo uživa malo manj kot polovica prebivalcev, uživanje pa je bolj razširjeno med ženskami, med starejšimi odraslimi in v vaškem okolju. “Dnevno naj bi v povprečju zaužili vsaj 250-400 gramov zelenjave. Dobrodošlo je kombiniranje različnih vrst in barv – različne barve so običajno povezane z vsebnostjo različnih koristnih snovi,” je povedala Vida Fajdiga Turk z NIJZ.

V Sloveniji zaužijemo dovolj mesa, a preveč mesnih izdelkov in premalo rib. Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelave večje vsebnosti slabših maščob, soli in aditivov, kljub temu pa jih štirikrat na teden ali pogosteje uživa 16 odstotkov prebivalcev, največ moški in mlajši odrasli. Namesto mesnih izdelkov bi morali zaužiti zlasti več rib, saj jih enkrat na teden uživa slaba tretjina prebivalcev. Ribe pogosteje uživajo moški, višje izobraženi in tisti iz višjega družbenega sloja.

“Okoli 300 gramov sardel in skuš tedensko prinese dvojni pozitivni učinek, saj tako zmanjšamo količino nasičenih maščob in povečamo količino koristnih maščob omega-3, ki nam jih primanjkuje v prehrani,” je pojasnila Blaznikova. Ribe so bogat vir kakovostih beljakovin, vitamina B12, D, selena in joda, medtem ko manjše ribe, ki jih lahko pojemo s kostmi vred, tudi kalcija.

Pozitivni trendi so na področju uživanja sladkih pijač. Tedensko ali pogosteje sta jih v letu 2001 uživali malo več kot dve tretjini odraslih, v letu 2016 pa le še slaba tretjina. Še vedno pa je uživanje sladkih pijač bolj razširjeno med moškimi in pri otrocih in mlajših odraslih, nižje izobraženih in tistih iz nižjega družbenega sloja.

“Zaradi prirojene nagnjenosti k sladkemu okusu je danes veliko izdelkov na trgu, ki imajo nesorazmerno veliko količino dodanega sladkorja. Glede na to, da večina populacije ni dovolj telesno aktivna, so potrebne omejitve pri vnosu enostavnih sladkorjev, to je največ 50 do 60 gramov na dan,” je dodal Matej Gregorič z NIJZ.