Kategorija: Knjiga Wed, 14 Jun 2017 21:00:00 +0200 Navajeni smo, da je v poeziji dovoljeno in možno tako rekoč vse, od sopostavljanja neverjetno predrznih ali bizarnih besednih zvez, ukinjanja metafor ali uveljavljanja diktature absolutnih metafor do poljubnega kršenja slovničnih pravil, mešanja jezikovnih registrov, perspektiv in zvrsti ter poigravanja s polifonijo glasov ali različnimi tipi brezosebnih, ukinjenih subjektov ter formalnega oblikovanja pesmi v najrazličnejših možnostih prostega verza. Vse to je že desetletja prignano do meje, ko smo za pesniško eksperimentiranje, kršenje konvencij in ustvarjanje novih izraznih form postali že skoraj neobčutljivi, saj jemljemo pesniško svobodo kot nekaj samoumevnega. Ob prebiranju Telemahovih komentarjev, zbranih pesmi Vena Tauferja, je eden izmed glavnih vtisov, ki sem jih dobil, da prava pesniška svoboda, tako kot vsaka druga, nikoli ni nekaj danega, ampak je vedno znova izborjena. In tudi, da dobra pesniška forma, pa ...