Kot je zapisal Kontič, se v zadnjem času srečujejo s številnimi novimi izzivi, katerih reševanje ni več v pristojnosti zgolj lokalne skupnosti. Eno takšno področij, ki jih v prihodnje lokalne skupnosti ne bodo mogle več reševati samostojno, je neprilagojenost javnih služb na hitro naraščajoče število priseljencev ter intenzivno rast deleža tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji.
Jezikovne ovire v vrtcih, šolah in javnih službah
“Če se ne bomo nemudoma lotili vzpostavitve celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter sistemskih rešitev na ravni države in priprave zakonodajnih podlag zanje, se bomo kmalu znašli v zahtevnem položaju, posledica katerega bodo nevarno zaostrene družbene, politične in gospodarske razmere,” je posvaril Kontič.
Ob tem je navedel, da se v Mestni občini Velenje iz leta v leto povečuje število otrok, ki nimajo slovenskega državljanstva – povečini gre za otroke staršev s Kosova in iz Makedonije. V velenjskem vrtcu se s številnimi težavami soočajo že pri vpisu otrok, še bolj pa pri vsakodnevnem delu, saj je komunikacija zaradi neznanja jezika večkrat celo neizvedljiva.
Zaradi jezikovnih pregrad imajo veliko težav tudi v osnovnih šolah. Učitelji ob rednem delu zelo težko pomagajo pri integraciji teh učencev, je še pojasnil velenjski župan.
S še zahtevnejšimi nalogami pa se srečujejo zaposleni v velenjskem zdravstvenem domu, saj nerazumevanje bolnikov lahko pripelje do resnih, tudi usodnih posledic, je opozoril Kontič. Zato je zdravstveni dom pred časom celo objavil javni razpis za delovno mesto, v katerem je bilo zaželeno znanje albanskega jezika. Njegova objava pa je sprožila val nestrpnosti, je spomnil.
Kot je dodal, Velenje seveda ni edino mesto s takšnimi izkušnjami, saj se s podobnimi težavami soočajo v večini slovenskih mest in večjih krajev. Reševanja te problematike pa “nikakor ne moremo več prepuščati naključjem ter znanju, sposobnostim, empatiji, pripravljenosti in iznajdljivosti posameznikov in ustanov”, je v pismu predsednikom še zapisal velenjski župan.
