Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, ki je ena od osrednjih institucij SE, je po besedah Tomičeve ključnega pomena za to, da države ostajajo demokratične. Kot je poudarila, je “varstvo človekovih pravic konstanten proces, v okviru katerega se vedno znova gradimo in korigiramo”.
Aktualno je denimo vztrajanje ESČP pri standardih človekovih pravic v boju proti terorizmu. Prav tako sodišče vztraja pri človekovih pravicah migrantov in beguncev, tudi če niso evropski državljani. “Ima torej nujno širšo vizijo, kot jo lahko imajo posamezne države,” je izpostavila veleposlanica, ki položaj zaseda od marca 2015, mandat pa se ji izteče prihodnje leto.
Članstvo v SE je tako na razvoj demokracije v Sloveniji, ki se je organizaciji pridružila 14. maja 1993, vplivalo predvsem prek sodb tega sodišča. To je nekakšen korektiv, ko država zataji oziroma ko se družba noče soočiti z občutljivimi vprašanji, je navedla stalna predstavnica pri SE. ESČP je denimo slovenski družbi skozi primer izbrisanih nastavilo ogledalo, ki ji pomaga, da se sooči s storjenimi krivicami, je pojasnila v pisnem intervjuju za STA.
Kot je dodala, si Slovenija “ob zelo zaskrbljujočem trendu, da nekatere države sodbe ESČP ignorirajo” v organizaciji prizadeva za polno izvrševanje sodb. Slovenija je po njenih besedah pri tem zgleden primer. V zadnjem letu in pol se je število slovenskih primerov pred sodiščem zmanjšalo z več kot 1500 na okoli 120. Torej je Sloveniji v letu in pol uspelo za več kot desetkrat zmanjšati število primerov.
Prav na polnem izvrševanju sodb sodišča pa stoji in pade kredibilnost Sveta Evrope, ki zagotavlja skupni evropski pravni prostor, je izpostavila Tomičeva. “S skupnim evropskim pravnim prostorom, ki zagotavlja vladavino prava, človekove pravice in demokracijo, pa stojita ali padeta naša blaginja in mir,” je poudarila.
SE, v katerem je 47 držav, je tako po mnenju veleposlanice v današnjem času velikih geostrateških premikov garant te vladavine prava, zaradi česar je pomembno, da je Slovenija članica organizacije. “Slovenija namreč kot relativno majhna država ne more računati na ‘silo moči’, ampak lahko kvečjemu računamo na ‘moč prava’. Vlaganje v vladavino prava je dolgoročna naložba v mir, pa še mnogo cenejša je, kot so vojne in orožje,” je pojasnila.
Ključno vlogo pa ima SE tudi v boju proti populizmu in nacionalizmu v Evropi, in sicer ravno z zagotavljanjem skupnega evropskega pravnega prostora in postavljanjem novih pravnih standardov pri aktualnih družbenih vprašanjih. V tem je vodilen tudi na globalni ravni, je dejala sogovornica.
Kot primer je navedla pravkar končano modernizacijo konvencije SE za varstvo osebnih podatkov v elektronski dobi, pri kateri je kot predsedujoča poročevalski skupini SE za pravne zadeve sodelovala tudi sama. Za pristop k tej konvenciji se poleg evropskih zanimajo tudi neevropske države, kot so Mehika, Argentina in Tunizija. Izpostavila je še t. i. istanbulsko konvencijo proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter boj proti korupciji in pranju denarja. Nov izziv za SE je varstvo človekovih pravic v dobi umetne inteligence, na katerem že intenzivno dela.
Veleposlanica je pri tem izpostavila besede nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda, da “nacionalizem pomeni vojno”. “Če torej ne želimo vojne, moramo napovedati odločen boj populizmu in nacionalizmu. To pa najbolje dosežemo z učinkovitim in neodvisnim pravosodjem, svobodnimi mediji ter dobrim in inkluzivnim izobraževanjem. Vse to počne SE,” je poudarila.
Pri tem lahko s svojim zgledom in vztrajanjem pri ohranjanju skupnih evropskih vrednot in standardov sodeluje tudi Slovenija, saj sta v njenem interesu mirno sožitje in enotna Evropa. Slovenski strokovnjaki dejavno sodelujejo pri postavljanju novih standardov na različnih področjih in nadzoru njihovega uresničevanja. Slovenija pa je tudi država, ki si prizadeva za progresivno varstvo pravic in svoboščin.
SE je trenutno v globoki finančni in politični krizi, je opozorila sogovornica. “Mislim, da so na kocki evropske vrednote, ki smo jih zastavili po grozotah 2. svetovne vojne. Evropa je v nevarnosti, da se spet razdeli. To so velika vprašanja, na katera moramo skupaj iskati odgovore,” je dejala. Svet Evrope rabimo zato, da se pogovarjamo, namesto da bi se bojevali, je veleposlanica v intervjuju za STA povzela besede idejnega očeta SE, nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla.
