Potem ko je Mayeva konec maja napovedala, da bo 7. junija odstopila s čela konservativne stranke, se je začel boj za njenega naslednika. Bitka se je uradno začela 10. junija. Najprej je med desetimi kandidati 313 poslancev stranke v več krogih glasovanja izbralo nekdanjega zunanjega ministra Johnsona in aktualnega zunanjega ministra Hunta. Prvi je v zadnjem krogu prejel 160 glasov, drugi pa 77.

Nato se je 6. julija začelo glasovanje, v katerem okoli 160.000 članov stranke izbira med kandidatoma. Glas lahko oddajo še danes. Bolje kaže Johnsonu, ki naj bi glede na anketo, objavljeno 11. julija, prejel 71,8 odstotka glasov, Hunt pa 28,2 odstotka. Anketo so opravili na vzorcu 1300 članov stranke.

Novega predsednika britanske vladajoče stranke bodo razglasili v torek. V sredo bo Mayeva v skladu s pričakovanji britanski kraljici Elizabeti II. uradno predala odstopno izjavo. Njen naslednik pa bo nato moral za potrditev premierskega položaja še sam obiskati Buckinghamsko palačo.

Johnsonova kampanja v boju za naslednika na stolčku premierke je temeljila na obljubi, da bo Velika Britanija iz unije izstopila 31. oktobra z dogovorom z Brusljem ali brez njega. EU je brez dogovora pripravljen zapustiti tudi Hunt, a bo to storil s težkim srcem.

Večina poslancev v predstavniškem domu parlamenta medtem nasprotuje brexitu brez dogovora, predvsem zaradi strahu pred gospodarskimi posledicami. V četrtek so sprejeli tudi amandma, ki prihodnjemu britanskemu premierju preprečuje, da bi prekinil delo parlamenta in tako omogočil brexit brez dogovora, ne da bi imel parlament besedo pri tem.

Oba kandidata za novega britanskega premierja si prizadevata za nov dogovor z EU, pri čemer napovedujeta, da bosta skušala iz dogovora umakniti sporno varovalo za ohranitev odprte meje na irskem otoku. Ravno zaradi tega varovala so britanski poslanci že trikrat zavrnili izstopni sporazum.

Voditelji EU so že večkrat dali Londonu jasno vedeti, da se ne bodo znova pogajali o izstopnem sporazumu. Pripravljeni pa so se pogajati o nezavezujoči politični izjavi o prihodnjih odnosih, ki skupaj s sporazumom sestavlja dogovor o brexitu.

Mayeva se bo tako po treh letih poslovila s čela britanske vlade, katere vodenje je julija 2016 prevzela od Davida Camerona, ki je odstopil zaradi poraza na referendumu o brexitu. Od prevzema položaja je vztrajala, da bo uspešno izpeljala brexit, in prav ta obljuba jo je stala obeh položajev.

Za odstop se je odločila, ker ji poslancev ni uspelo prepričati, naj podprejo njen dogovor o brexitu, je sporočila konec maja. Tedaj je poudarila, da je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi izpolnila izid referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, na katerem so Britanci podprli izstop.

V enem svojih zadnjih nagovorov je pred dnevi znova izrazila “globoko obžalovanje”, ker ji ni uspelo Otoka popeljati iz unije. Svojega naslednika pa je pozvala, naj ne izpelje t. i. trdega brexita.