Velika Britanija je ob tem na dobri poti, da letos več kot polovico energije proizvede iz virov z nizkimi izpusti, kot sta veter in sonce, pa tudi jedrska energija. To bi ji uspelo prvič po 19. stoletju, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
“Velika Britanija je zagnala industrijsko revolucijo, ki je prinesla globalno gospodarsko rast, a tudi povečane izpuste,” je v izjavi poudaril Skidmore. “Danes znova vodimo v svetu tako, da smo prvo večje gospodarstvo, ki je sprejelo zakonodaje za znižanje izpustov na neto ničlo do leta 2050, medtem ko ostajamo zavezani gospodarski rasti,” je dodal.
Dosedanji cilj Velike Britanije je bil do polovice stoletja znižati izpuste za 80 odstotkov.
Ogljična nevtralnost do sredine stoletja bo sicer zahtevala velike spremembe v delovanju britanskega gospodarstva. Finančno ministrstvo je izračunalo, da bi lahko prehod stal več kot 1000 milijard funtov (1100 milijard evrov) v prihodnjih 30 letih.
Medtem svetovalno telo britanske vlade za podnebne spremembe ocenjuje, da bi lahko bil nov cilj dosežen z manjšim proračunom, ki bi obsegal od enega do dveh odstotkov BDP do leta 2050.
Vladna definicija neto ničelnih emisij sicer predvideva, da se preostale obstoječe izpuste izniči na druge načine. Ti med drugim vključujejo pogozdovanje ter uporabo tehnologije za lovljenje in hrambo ogljikovega dioksida.
Voditelji članic EU prejšnji teden kljub močnim prizadevanjem Francije niso uspeli doseči soglasja o cilju ogljične nevtralnosti do leta 2050. Proti so bile Poljska, Madžarska, Češka in Estonija. O cilju razogličenja do 2050 teče razprava tudi v Sloveniji.
