Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala ministrica za podjetništvo in energetiko Andrea Leadsom, je po preučitvi seizmične aktivnosti na območju Preston New Roada v severozahodnem okraju Lancashire postalo jasno, da ni mogoče izključiti “prihodnjih nedopustnih vplivov na lokalno skupnost”.
Na območju Lancashirea je lokalna energetska družba Cuadrilla oktobra lani po pridobljenem soglasju pristojnih državnih organov začela s frackingom. Z za mnoge spornim postopkom so poskusili že pred leti, a so morali dela zaradi manjših potresov prekiniti, oblasti pa so jim naložile strožje varnostne ukrepe.
Hidravlično lomljenje oziroma fracking je proces, v katerem mešanico vode, kemikalij in peska vbrizgajo v podzemne plasti kamnin. To povzroči lomljenje teh plasti, kar na površje sprosti zemeljski plin, ujet v kamnini.
Nasprotniki te tehnike izpostavljajo nevarnosti za zdravje in okolje: med drugim možnost onesnaženja podtalnice, seizmično aktivnost, ki jo povzroča fracking, vprašanje odpadnih voda ter tekmo z okolju prijaznejšimi obnovljivimi viri energije, kot sta vetrna in sončna. Prav tako mnoge strokovnjake skrbi vpliv tega postopka na segrevanje ozračja.
Poročilo britanske Uprave za nafto in plin je med tveganji izpostavilo predvsem seizmično aktivnost. Kot so ugotovili z meritvami, so od začetka frackinga na območju zaznali nadpovprečno veliko potresnih sunkov. Ob tem niso izključili močnih potresov v prihodnje.
Britanska vlada je tako izdala moratorij, s katerim je fracking do nadaljnjega povsem prepovedala, čeprav ga je pred tem po poročanju Deutsche Welle podpirala. Če bi se metoda izkazala za ekonomsko upravičeno, bi po navedbah strokovnjakov s področja energetike namreč zagotovila kakovosten plin po nižjih cenah, s čimer bi Velika Britanija postala bolj energetsko samozadostna.
Nasprotniki frackinga so odločitev vlade pozdravili. Pričakovati je, da bo ta tema tudi del kampanje pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Veliki Britaniji, ki bodo 12. decembra.
Fracking je kamen spotike tudi v Sloveniji, kjer ga želi britanska družba Ascent Resources uporabiti za pridobivanje plina na Petišovskem polju. Agencija RS za okolje je marca odločila, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ascent, ki to odločitev izpodbija, naj bi zaradi zamud v postopku izdaje dovoljenj v Sloveniji zahteval skupno 50 milijonov evrov odškodnine.
V postopkih, povezanih z Ascentovim črpanjem plina na Petišovskem polju, je lani takratni okoljski minister Jure Leben odredil notranji nadzor nad delom Arsa. Nadzor je pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj ter da sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza.
