Da so otroci zaradi izolacije v stiski, meni 54 odstotkov od 851 staršev s šoloobveznimi otroki, ki so sodelovali v raziskavi o oceni potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije. Na drugem mestu med težavami otrok med epidemijo, ki jih navajajo starši, je večja obremenjenost zaradi šolanja na daljavo.

Le šest odstotkov staršev ni zaznalo nobenih posebnih težav pri svojih otrocih zaradi šolanja na daljavo oziroma epidemioloških razmer.

Med psihosomatskimi težavami starši pri otrocih najpogosteje opažajo razdražljivost, pomanjkanje energije in težave s koncentracijo. Slaba tretjina jih je navedla močne občutke jeze ali žalosti, dobra petina pa težave s spanjem.

Med rešitvami največ staršev prisega na pogovor z otrokom o njegovi stiski, na pomiritev z zagotovili o dobrem izhodu iz težav in z objemi. Prav tako so prepričani v korist zagotovil, da so otroku na voljo za pomoč denimo pri domačih nalogah. Na drugem mestu pa je mnenje staršev, da njihovemu otroku koristijo sprehodi, izleti, igre in druge športne dejavnosti, ki ga utrudijo in sprostijo.

Iz dela raziskave, ki se je osredotočil na zaposlene v šolstvu, medtem izhajajo opažanja učiteljev, da so učenci in dijaki pri šolanju na daljavo neaktivni in nemotivirani. Učenci po njihovih opažanjih nimajo več volje do dela, so naveličani, apatični in pasivni.

Zaradi epidemije imajo težave tudi študenti. Del raziskave, povezan s potrebami po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije med njimi, je pokazal, da je od 484 sodelujočih študentov imelo v zadnjih štirih tednih motnje razpoloženja, denimo anksioznost in depresijo, malenkost manj kot 90 odstotkov. O samomorilnem vedenju pa jih je poročalo skoraj 24 odstotkov.

Poleg tega je raziskava pokazala, da velika večina študentov občuti strah pred negotovo prihodnostjo, da jih je strah, da bi z novim koronavirusom okužili bližnje, in da so v stiski zaradi izolacije.

Študentom najpogostejšo in najbolj intenzivno stisko povzročajo upad koncentracije oz. motivacije za študijske obveznosti, pomanjkanje spontanih stikov s kolegi in občutki krivde, če si vzamejo čas zase, medtem ko jih čakajo študijske obveznosti.

Raziskavo, ki je potekala od novembra lani do januarja, so izvedli Društvo psihologov Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Andreja Marušiča Univerze na Primorskem, filozofska fakulteta v Ljubljani ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.