"Tri leta je, kar smo jasno in glasno, tudi s protestom na seji videmskega občinskega sveta, povedali, da se ne strinjamo s traso daljnovoda Cirkovce-Pince, ki poteka po naših vaseh vse od Šturmovca, Pobrežja, Tržca, Sel do Lancove vasi, pa se na naše pozive ni nihče odzval. Še več, zdaj domačini prejemamo v podpis pogodbe o služnostnih pravicah, grozijo nam z razlastninjenjem, a mi se takih iger ne gremo, in četudi se je del naših sovaščanov odločil ukloniti Elesu in načrtovani gradnji, bomo preostali vztrajali. Visokonapetnostni daljnovod, če ne bo vkopan v zemljo, v naše okolje ne sodi. Njegova gradnja bo prizadela tretjino naših ljudi, tukaj sta varovano območje krajinskega parka Šturmovci in Natura 2000, pa to v primeru te gradnje nič ne pomeni, ko bi želeli v okolje poseči ljudje, ki tukaj živimo, pa takoj naletimo na nepremostljive ovire," ugotavlja Andrej Rožman, Šturmovčan, občinski svetnik, član videmske civilne iniciative. Ob tem vsem, ki dvomijo, sporoča: "Sam nikoli ne bom podpisal kakršnega koli partnerstva z Elesom, jaz svoje zemlje ne dam." Daljnovod, pod njim pa ljudje in zemlja Po območju občine Videm bo potekala kakih osem kilometrov dolga trasa daljnovoda, v njegovi neposredni soseščini je, tako Robert Hameršak, Pobrežan, vsaj 300 hiš s kakimi dva tisoč prebivalci, ki bodo čutili vplive sevanja in bodo omejeni pri svoji kmetijski dejavnosti: "Gradnja daljnovoda ni v nikogaršnjo javno korist, pač pa gre za interese kapitala. Mi od te gradnje ne bomo imeli nič." Kmetija Roginovih na Pobrežju je velika deset hektarjev, in le en hektar je zunaj območja gradnje, kar bo, kot poudarja Janko Rogina, njihovo kmetijsko pridelavo močno omejilo. Tudi z načrtovanim namakanjem, dovoljeno je le kapljično, bodo težave: "Že zdaj moramo upoštevati naravovarstvene ukrepe, saj živimo in kmetujemo na varovanem območju, poslej bodo pritiski še večji. In kot da to še ni dovolj, pod daljnovodom bo tudi naša hiša in še kakih 150 v naši soseščini. Ponujajo mi 29 tisoč evr