Domen Rozman, vodja projekta pri Dunking Devils »Ideja, da bi zabijali koše na gibajočem se vlaku, je bila sprva le neizvedljiva in prenevarna fantazija. Po mnogih sestankih, ogledih lokacij in vrhunskem sodelovanju s strani Slovenskih železnic, je ideja dobila krila in možnost, da jo izvedemo. Pri projektu je v treh mesecih sodelovalo več kot 30 ljudi, premnoge zaplete smo reševali sproti in v čast mi je reči, da je video dokaz, česa vse smo zmožni Slovenci, kadar stopimo skupaj in sodelujemo.«
Boštjan Koren, direktor SŽ-Potniški promet, d. o. o. »Pomen Bohinjske proge pri povezovanju Gorenjske in Primorske je izreden. Pri tem je bistvena vloga bohinjskega predora, ki potnikom občutno skrajša pot, pomembna pa je tudi vožnja avtovlaka skozi predor, ki traja le pet minut. Izkušnja je prav posebna – sediš v avtu in se voziš z vlakom. Zanimanje za vožnjo z avtovlakom, kjer je poseben vagon tudi za kolesa, je iz leta v leto večje. Do sedaj smo z avtovlakom prepeljali že več kot 240 tisoč avtomobilov.«
Matjaž Nemec, podpredsednik Državnega zbora RS »Bohinjska proga je lepotica, ki nas s svojo vrhunsko arhitekturno podobo in izjemno spletenostjo v lepote narave navdihuje in nagovarja že 110 let: govori nam o samozavesti in drznem premisleku, o pogumu in enotnosti snovalcev in graditeljev, ki so s širokim znanjem in vizionarskim pogledom povezali ljudi od Alp do Jadrana in jim zapustili eno najlepših prog v Evropi in neprecenljiv zaklad svetovne kulturne dediščine. Na nas je, da jo bomo ohranjali in gradili ta njen sloves. Da bomo povezovali kraje in ljudi ter iskali dodane vrednosti v njenem izročilu.«
Bohinjska proga je kot srebrna nit virtuozno vpletena v naravne lepote severozahodne Slovenije. Z vrhunsko arhitekturno podobo in izjemno kakovostjo gradnje je izreden infrastrukturni ter kulturno-zgodovinski objekt svetovnega slovesa. Najbolj prepoznaven objekt na progi je bohinjski predor s 6.327,4 metri, poseben rekorder pa je impozantni »kamniti velikan na Soči«, ki je z razponom loka dolžine 85 metrov najdaljši kamniti železniški most na svetu. Vse do danes se je na progi ohranilo 36 predorov, 53 mostov in viaduktov ter pet galerij. Bohinjske proge se drži laskavi naziv najlepše proge v Evropi, v teku pa so celo aktivnosti, da bi se proga uvrstila na Unescov seznam svetovne dediščine. Proga je izrednega pomena pri povezovanju Severne Primorske z Gorenjsko in osrednjo Slovenijo.
Avtomobile je bilo skozi Bohinjski predor načeloma mogoče prevažati že leta 1951. Nekdanje Jugoslovanske železnice pa so jih komercialno začele prevažati leta 1966. Vagone ploščnike so pripeli k potniškemu vlaku, a je bila storitev zamudna in neprimerna. S prihodom dizelskih motornih potniških vlakov, leta 1976, je prevoz vozil zamrl. Ponovno pobudo za uvedbo avtovlaka so v devetdesetih letih podali železničarji – domačini iz Podbrda. Vagon, na katerega bi lahko naložili do šest avtomobilov, naj bi med Podbrdom in Bohinjsko Bistrico vlekla motorna drezina. Zaradi tehničnih ovir zamisel tedaj ni bila uresničena, vendar pa nam je pozneje uspelo najti ustrezno rešitev. Avtovlak kot samostojna storitev Slovenskih železnic – Potniškega prometa je začel redno voziti 6. decembra 1999. Na relaciji Bohinjska Bistrica-Most na Soči vozi avtovlak vsak dan skozi vse leto v obe smeri. Medtem, ko je avgusta do Nove Gorice avtovlak vozil vsak dan, pa bo med 3. in 25. septembrom vozil le še ob sobotah in nedeljah. Na vlak lahko naložimo kolo, osebni avtomobil, kombi, poltovornjak ali avtodom.