»Uf, tu bo pa treba še malo pošodrati,« je zaskrbljeno v nevarno lesketajčo se površino mariborskega Trga Leona Štuklja zrl Jurij Križovnik, Snagin delovodja zimske službe, in komaj opazno nezadovoljno stresel z glavo. Naporni dnevi so za njegovo ekipo. Krepko so se nadelali, a povsem zadovoljni, sploh, ko opazujejo, kako pingvinasti so koraki tistih, ki poskušajo brez padca prečkati največjo in najbolj spolzko površino v mestu, niso. Že zdavnaj so nehali šteti, koliko kvadratnih metrov ledu so v zadnjih dneh razbili na mestnih pločnikih ter koliko snega so splužili in odpeljali, zato jim drsališče pred Večerom ne laska. »Največji problem je prav Trg Leona Štuklja, na katerem ne smemo uporabljati soli. Zaradi tlakovcev. Pogovarjamo se in iščemo rešitve, a trenutno ni nobene na vidiku. Izvirni greh tega trga je, da se ob snovanju trga nihče ni vprašal, kako ga vzdrževati pozimi. Tako nam preostane le pesek, štiri- do šestmilimetrski granulat. S plugom lahko gremo čez trg samo ob prvem snegu, ko posipamo pesek, pa ne več, saj bi tlakovce popraskali,« naguba čelo Križovnik in si v jutranjih dvanajstih pod ničlo z roko popravlja zeleno Snagino uniformo, prav takšno, kot so tiste, ki so v zadnjih dneh grele njegovo ekipo, ki jo je kombinacija snega, dežja in minusa pošteno namučila. »Če snega ne posolimo, začne, ko se temperatura dvigne malo nad ničlo, spuščati, se taliti, nato pa v večernih urah fantastično zamrzne. Ampak, veste, tudi sol ni vedno rešitev. Sol deluje še do minus dve ali tri, pri minus štiri pa ne več.« Največ dela so imeli po prejšnjem snežnem petku, ko so se na teren zagnali z devetimi plugi, poltovornimi vozili in ekipami čistilcev. »To je bil tisti najbolj zoprn sneg. Dež je najprej s tal spral sol, nato se je sneg pričel prijemati in nastal je led, še posebej tam, kjer so ga ljudje še dodatno pohodili. Tako je ponekod nastala prava ledena preproga,« dodaja. Nič borovničk, le lopata Pločnikov in cest trenutno ne čistijo več, a ko pogleda kupe očišč