V letu 2016 smo priča pravi poplavi izsiljevalskih virusov, okužene so bile številne šole, knjižnice, zdravstveni domovi, mestne občine, lekarne, muzeji, majhna in velika podjetja ter številni posamezniki, ugotavljajo v vseevropskem mesecu kibervarnosti v nacionalnem odzivnem centru za omrežne incidente SI-CERT pri javnem zavodu Arnes. Samo v mesecu marcu so pri SI-CERT prejeli skoraj 300 prijav tovrstnih okužb, na katere slovensko javnost opozarjajo v drugem tednu oktobra. Običajno je veljalo opozorilo, da ne smemo odpirati priponk neznanih pošiljateljev. Virusi v zadnjem letu pa potvarjajo naslovnike in videti je, kot da smo si sporočilo z okuženo priponko poslali sami ali nam jo je poslal naš znanec. Včasih se virusi razpošiljajo v obliki resnih opozoril, na primer obvestilo o neplačanem računu. Na SI-CERT zato uporabnike opozarjajo, da ne odpirajo nenavadnih priponk, ki jih niso pričakovali, tudi če poznate pošiljatelja. Večina okužb se namreč zgodi prek priponke v elektronski pošti, v redkejših primerih se lahko okužite pri enostavnem brskanju po spletnih straneh, ne da bi morali karkoli prenesti na svoj računalnik. {media}67179{/media} Kot edino obrambo navajajo backup oziroma varnostno kopijo vseh dokumentov. "Antivirusni programi ne nudijo prave zaščite. Virus na naš računalnik običajno pride v obliki elektronskega sporočila s priponko, v kateri se nahaja virus. Ker je virus v priponki zmaličen do te mere, da je neprepoznaven, ga antivirusni program sploh ne zazna. Obenem pa uporabniki sami dovolimo zagon virusa, ko v e-pošti takšno priponko odpremo. Proti izsiljevalskim virusom se zato lahko borimo samo posredno, z ustrezno izdelano varnostno kopijo dokumentov," svetujejo strokovnjaki za varnost. {media}67176{/media} Kopijo podatkov ustvarite na zunanji disk ali USB ključ, ki ju po končanem kopiranju varno spravite nekje zunaj računalnika. Če ostane disk priklopljen, virus zašifrira tudi podatke na njem in s takšno varnostno kopijo si ne morete pomagati. D