Viharna plima v Nemčiji povzročila ogromno škode

Viharna plima v Nemčiji povzročila ogromno škode

Najmočnejša viharna plima od leta 2006 je na nemških obalah Baltskega morja povzročila precejšnjo škodo, med drugim je poplavila ceste in preplavila jezove. Nemčijo je zajel tudi mraz, zaradi česar se je zgodilo več nesreč, ena pa je zahtevala tudi smrtno žrtev. Viharna plima je prizadela tudi dele Danske, medtem ko je Skandinavijo zajel hud mraz.

Na zahodu Nemčije je umrl 20-letnik, ki je na poledeneli cesti izgubil nadzor nad vozilom, njegovi sopotnici pa sta bili huje poškodovani. Na jugu države sta se zaletela tovornjaka, pri čemer je nastalo za 500.000 evrov škode, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zaradi močnega vetra, sneženja in poledenelih cest, ki jih je povzročil ciklon Axel, se je medtem na severu Bavarske zgodilo trikrat več prometnih nesreč kot običajno.

Največ škode so zaradi neurja in visokega plimovanja zabeležili v deželah Mecklenburg Predpomorjansko in Schleswig-Holstein, kjer so bile med drugim poplavljene ceste. Ponekod so morali s poplavljenih območij reševati avtomobile.

O največji škodi zaenkrat poročajo z otoka Usedom, kjer se je udrl del pečine nad morjem, zaradi neurja pa je bilo uničenih tudi več stopnišč, restavracij in delov promenade na obali. Na otoku Rügen je preplavilo nekaj morskih jezov, v krajih Heikendorf in Laboe pa je voda vdrla v nekatere hiše ob obali. Ponekod so zaradi viharne plime ladje nasedle na pomolih.

Viharna plima je prizadela tudi dele Danske, vendar o večji škodi ne poročajo, saj so se na povišano plimovanje dobro pripravili. Zaradi spremljajočega neurja pa je približno 180 gospodinjstev na otoku Fünen še vedno brez elektrike. Dance zaradi nizkih temperatur zdaj skrbijo predvsem poledenele ceste, še piše dpa.

Sicer pa so iz nekaterih danskih obmorskih krajev poročali, da gre za dogodek stoletja, saj je bila gladina morja približno 180 centimetrov višja kot običajno.

Hud mraz je zajel tudi Skandinavijo, kjer so temperature padle pod minus 40 stopinj Celzija. Na severu Švedske so tako zabeležili najnižjo temperaturo to zimo, in sicer minus 41,3 stopinje Celzija. Švedski meteorologi so sicer najnižjo temperaturo zabeležili leta 1966, ko so na Laponskem namerili minus 52,6 stopinje Celzija.

Zaradi mraza je v sredo zvečer na Švedskem obstal vlak z okoli 100 potniki, ki so noč preživeli na približno minus 40 stopinjah Celzija. Potniki so za lokalni časnik povedali, da so se greli tako, da so se stiskali drug ob drugega. Naprej so lahko odšli šele davi, ko so vlak odvlekli z drugo lokomotivo. Do večera bodo na postajah ostali številni vlaki, v pristaniščih pa so medtem tudi številni trajekti.

Nizke temperature so zabeležili tudi na severu Finske in Norveške, kjer so namerili minus 41,6 stopinj Celzija.

Scroll to top
Skip to content