Mučili so se, šahirali po igrišču, iskali luknje in priložnosti celih 117 minut. Brez uspeha. Že se je 2500 gledalcev, enakomerno porazdeljenih na celjski rumeni del in mariborski vijoličasti, pripravljalo na posladek – enajstmetrovke. Pa jim je, tik pred njihovim delom, še lepšo sladico pripravil Dare Vršič. Izvajanje s kota, ko bi morala žoga končati na glavi enega od soigralcev, se je zaključilo z neposrednim zadetkom. Vijoličasti del Bonifike je eksplodiral, slavil je zmago. A pesmi še niti ni zapel do konca, ko je, že drugič ta večer, udaril Matej Podlogar. Za 2:2, za podaljške. Zdaj so se zaslišali bobni, zaplesala je tudi rumena maskota. Ja, celjski grofje so bili na tribuni še bolje pripravljeni. Vijoličasti pač na igrišču. Če ni šlo po rednem delu tekme, niti po podaljških, je odločila psihološka loterija – enajstmetrovke. Dolgo se je streljalo, skorajda bi že vsi prišli na vrsto. Pa je klecnil celjski rezervist Nino Pungaršek. Izkušeni Aleš Mertelj si ni dal dvakrat reči. Zgrabil je priložnost, da reši mariborsko sezono, da reši tako opevano čast. “Verjel sem, da lahko zadenem ta zelo pomembni kazenski strel. Na tej tekmi je bilo vsega. Povedli smo, potem je šlo gor in dol, na koncu smo končali kot zmagovalci, kar bo sedaj našo ekipo zopet dvignilo. Verjamemo v ekipo in vemo, da smo lahko še boljši.” Da bi njegov klub po osmih letih ostal brez lovorike? To pač ne gre. Slavje so si ogledali tudi nogometni reprezentanti. Oni so sedeli na VIP-tribuni, njihov danes priključeni kolega Milivoje Novaković pa od začetka, enako kot kapetan Maribora Marcos Tavares, na klubski klopci. A še preden sta se oba veterana dobro namestila, že sta planila v zrak. Komaj pet minut je minilo, ko je Marwan Kabha po podaji Marka Jankovića zadel z glavo. Veselil se je kot otrok. Dobesedno. S prstom v ustih, ki je improviziral dudo. Slavje ekipe, ki jo je v živo spodbujal tudi smučar Klemen Kosi, ni trajalo dolgo. Že takrat je Podlogar vse pokvaril. A kriva je bila neodločna maribo
