8.25 polet iz Maribora, 11.26 v Tel Avivu pristanek. Pa ura hitro preskoči za eno naprej, toliko Izrael prehiteva srednjeevropsko čas. Tudi po temperaturi je višje, doma zjutraj svežih 15 stopinj, na gostovanju kar zajetnih 33. Malo manj kot smo jih na Štajerskem "uživali" prejšnji teden, zato neke hude panike ni. Pripravljeni smo na najhujše, kot menda v upanju na najlepše nogometaši NK Maribor, ki so šli v Izrael po tretjo ligo prvakov. Le še ena ovira je na tej poti, globoko v puščavi čaka Hapoel iz Berševe. A ker je tam menda le en spodoben hotel, pa čeprav je mesto velikosti Ljubljane, je prostora v njem zgolj za nogometaše. Pa se novinarska ekipa ne pritožuje, da je nastanjena kakšno uro avtobusne vožnje vstran, v Aškelonu na Sredozemski obali. Vsaj pogled je vrhunski, na morje, in lažni občutek, da si na dopustu. Uroš Gramc Aškelon Vijoličasti so šli dva dni prej na gostovanje, da se navadijo. Spet na visoke temperature, na vroč puščavski veter, na golo pokrajino, na vse. Še trava je tukaj menda drugačna, pravi trener Darko Milanič, in celo žoge. Trije popoldnevi naj bi bili dovolj, ker ob treningih pohajkovali okrog ne bodo, da tekmeca preučijo do obisti. In mu nastavijo zanko, da bo Ljudski vrt naslednji torek spet norel. Tel Aviv je že danes! "Maribor, Maribor," je odmevalo po letališču. Ker eden od vijoličastih se je vrnil domov. "Marwan, Marwan," so v mariborske drese odeti skandirali prijatelji in družinski člani Marwana Kabhe. Izraleca v dvojni vlogi, nogometaša in vohuna, ki je svoje moštvo dodobra opremil z informacijami o gostiteljih sredinega obračuna. Uroš Gramc