Kot je Bulčeva pred dnevi dejala za časnik Mitteldeutsche Zeitung, bi bili sistemi za mestno cestninjenje učinkovito orodje za izboljšanje kakovosti zraka in alternativa “zelo neprijetnim” popolnim prepovedim.

Po predlogu Bulčeve bi bila višina cestnine lahko odvisna od količine izpustov posameznih vozil, ure v dnevu ali česa drugega. Sistem bi lahko poenotili na ravni celotne EU. Poudarila je, da se zaveda visokih stroškov za vzpostavitev takšnih sistemov, a bi se vložena sredstva hitro povrnila; deloma prek cestnin, deloma pa posredno prek izboljšanja kakovosti zraka.

Komisarka je ob tem dejala, da ni prepričana, ali je brezplačen javni prevoz nujen za uspešno reševanje problematike onesnaženosti zraka. “Pomembneje je, da je v prvi vrsti na voljo čim več ljudem,” je poudarila.

Podoben ukrep je lani že sprejel London, ki vozilom, izdelanim pred letom 2006, za vstop v mestno središče zaračunava dodatnih deset funtov (11,20 evra). Prav vsa vozila pa morajo za vstop plačati 11,50 funta.

Zvezno upravno sodišče v Leipzigu je minuli teden odločilo, da je prepoved starejših dizelskih vozil v mestnih središčih zakonita. Čeprav sodba še ne pomeni nujno prepovedi, je odločitev sodišča naletela na burne odzive in zastavila številna vprašanja, med drugim glede financiranja morebitnih nadgradenj starejših dizelskih motorjev.

Med idejami za rešitev so se med drugim pojavile modre značke, ki bi jih prejela dizelska vozila, ki izpolnjujejo okoljske standarde. S poenoteno prakso po vsej državi naj bi se izognili zmedi in zagotovili skladno regulacijo. Nemška vlada je napovedala, da bo idejo preučila.