Prvostopenjsko sodišče je aprila Cakića spoznalo za krivega uboja Tiča, kar naj bi storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti zaradi kombinacije osebnostne motnje ter alkohola in kokaina, ki ju je užil v času pred dejanjem. V postopku Cakić dejanja ni zanikal. Je pa ves čas trdil, da se kritičnega časa ne spominja v celoti ter da se je pred tem v Tičevem stanovanju zbudil gol in z občutkom, da je bil spolno napaden. Prvostopenjsko sodišče mu je takrat prisodilo osem let in pol zapora.

Obramba se je na odločitev okrožnega sodišča pritožila in predlagala razveljavitev sodbe ali znižanje kazni. Cakićev zagovornik Gorazd Fišer je v pritožbi navajal bistvene kršitve kazenskega postopka, med drugim da je sodišče posredno upoštevalo tudi prvo izjavo Cakića policistom takoj po dogodku, ki jo je podal brez prisotnosti odvetnika. Zato obramba ocenjuje, da se ta sodba opira tudi na nedovoljen dokaz in bi jo bilo treba razveljaviti.

Višja državna tožilka Tamara Gregorič pa je v pritožbi višjemu sodišču predlagala zvišanje kazni Cakiću na 12 let. Osem let in pol je namreč po njenem prepričanju prenizka, premila in nepravična kazen.

Okrožno sodišče je po mnenju tožilke določene oteževalne okoliščine zmotno upoštevalo kot olajševalne – na primer to, da je Cakić dejanje storil pod vplivom alkohola in drog. Opozorila je namreč, da je Cakić vedel, kakšen postane pod vplivom substanc, pa jih je kljub temu jemal.

Kritizirala je tudi to, da je okrožno sodišče relativno mladost obdolženega upoštevalo kot olajševalno okoliščino. Spomnila je, da je bil Cakić še kot zelo mlad sprejet v tujsko legijo, in dejala, da v tujsko legijo ni sprejet vsakdo, ampak nekdo, ki je sposoben drugemu vzeti življenje, ter Cakića označila za “izurjen stroj za ubijanje”.

Višje sodišče pa je pritožbi državne tožilke delno ugodilo ter sodbo spremenilo tako, da je prisojeno kazen zvišalo na 10 let zapora. V ostalem pa je sodišče pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Sodišče je v celoti zavrnilo tudi pritožbo zagovornika, so pojasnili na tožilstvu.

Kot so še dodali, je pritožbeno sodišče zlasti pritrdilo pritožbenim navedbam državne tožilke, da je prvostopenjsko sodišče precenilo olajševalni pomen okoliščine, da je obtoženi očitano mu dejanje storil v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, hkrati pa podcenilo obteževalno naravo ugotovljenega dejstva, da je obtoženi glede na izkušnje iz predhodnih incidentov vedel kako nanj vplivajo prepovedane droge, a je kljub temu nadaljeval z njihovo zlorabo.

Iz obrazložitve sodišča izhaja, da strožjo sankcijo narekuje tudi način oziroma potek izvršitve kaznivega dejanja, kar dodatno prispeva k strožji oceni zavržnosti obtoženčevega ravnanja, so še pojasnili na tožilstvu.