Interes nizozemskih volivcev za oddajo glasu na današnjih parlamentarnih volitvah je velik, večji od volilne udeležbe na zadnjih volitvah leta 2012. Na družbenih spletnih omrežjih se pojavljajo tudi posnetki velikih vrst pred volišči. Volilna udeležba na Nizozemskem je tradicionalno visoka. Na zadnjih volitvah je bila 74-odstotna, sedaj pa številke nakazujejo, da bo še višja. Glede na podatke centra Ipsos se je volitev do 14. ure udeležila tretjina volilnih upravičencev, pred petimi leti pa 27 odstotkov. Kot izpostavlja dpa, naj bi imelo velik vpliv na visoko volilno udeležbo tudi lepo vreme, pa tudi želja po odločanju po žgoči predvolilni kampanji, ki je bila osredotočena bolj na iskanje identitete in kulturnih vrednot kot pa na običajna vprašanja o gospodarskem napredku. Poleg tega volitve potekajo v senci spora s Turčijo. V Haagu, kjer je sedež vlade, je do poldneva svoj glas oddalo že 23 odstotkov upravičencev. Leta 2012 je bila do te ure udeležba 19-odstotna. O visoki udeležbi poročajo tudi iz Rotterdama in Utrechta. Za naklonjenost volivcev se sicer poteguje rekordnih 28 strank, največ pozornosti pa je namenjene “spopadu” med skrajno desno Stranko za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki je znan po svojih do islama kritičnih izjavah in zavzemanju za izstop Nizozemske iz Evropske unije, ter zdaj vladajočo Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Marka Rutteja. Poleg tega parlamentarne volitve na Nizozemskem veljajo za preizkus priljubljenosti skrajno desnih in populističnih strank pred ostalimi letošnjimi volitvami v Evropi, kot so predsedniške v Franciji in parlamentarne v Nemčiji. Javnomnenjske raziskave napovedujejo tesen izid. Dan pred volitvami, ko je bila skoraj polovica nizozemskih volivcev še neodločenih, sta bili glavni stranki v anketah praktično izenačeni, zadnja javnomnenjska raziskava pa je nato pokazala, da PVV že zaostaja za VVD premierja Rutteja. Wilders je sicer skoraj do zadnjega veljal za očitnega zmagovalca volitev, a brez
