Slovenija se je v zameno za zeleno luč Bruslja obsežni državni sanaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) konec 2013 med drugim zavezala, da bo do konca letošnjega leta prodala večji del banke, ob tem pa ohranila kontrolni delež.
Že lani jeseni se je v javnosti govorilo, da bo Slovenija Evropsko komisijo zaprosila za odlog prodaje NLB, omenjalo se je celo triletno podaljšanje. A ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je po januarskem sestanku z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager povedala, da je Slovenija zavezana spoštovati dane zaveze in da se postopki nadaljujejo, kot je bilo prvotno predvideno.
Sta se pa ministrica in komisarka takrat dogovorili za nadaljnje tesno sodelovanje pri zagotavljanju, da bodo zaveze spoštovane v maksimalni možni meri, a tudi ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je v slovenskem primeru treba zagotoviti, da lahko država postopke izpelje kot odgovoren lastnik.
Skladno s tem dogovorom je vlada danes sklenila, da komisijo uradno zaprosi za spremembo nekaterih zavez. Bistvena od predlaganih sprememb, ki so jih na ministrstvu za finance pripravili na pobudo Slovenskega državnega holdinga (SDH), se nanaša na lastniško zavezo.
Kot so danes v sporočilu po seji vlade pojasnili na ministrstvu, se pri tem ohranja že doslej veljavna zaveza glede prodaje 75 odstotkov minus ene delnice NLB, vendar se “z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine”.
Če bi Evropska komisija slovenski prošnji ugodila, bi se lastniška zaveza spremenila tako, da bi lahko država do konca 2017 prodala najmanj 50-odstotni delež v banki, preostali del do dovoljenega ciljnega deleža pa do konca 2018.
Predlog za spremembo zavez po navedbah ministrstva stremi k zagotovitvi čim boljših pogojev za prodajo banke ob upoštevanju, da pri izvajanju zavez ne sme priti do izkrivljanja konkurence na trgu.
Ker je vsebina dela odločbe Evropske komisije iz leta 2013 zaradi interesa NLB zaupne narave, drugih informacij o predlaganih spremembah na ministrstvu ne morejo podrobneje komentirati, neuradno pa je slišati, da je trenutno na trgu težko prodati tako velik paket delnic, kot ga predstavlja 75 odstotkov minus ena delnica NLB, in da bi lahko te spremembe pomirile strahove vlagateljev glede tega, kaj bi se zgodilo, če Slovenija do konca leta ne bi uspela izpolniti zaveze o prodaji.
Evropska komisija bi v tem primeru namreč lahko odredila začetek prodaje bank iz NLB Skupine na območju nekdanje Jugoslavije, s čimer bi se vrednost NLB zmanjšala.
Sama prodaja NLB po metodi javne prodaje delnic (IPO) naj bi sicer stekla v drugi polovici tega meseca. Pred tem naj bi bila te dni končana ocena vrednosti NLB, ki jo za SDH pripravlja PricewaterhouseCoopers. Po prvih predstavitvah potencialnim vlagateljem sredi marca naj bi dokončni krog predstavitev sledil konec aprila. Takrat naj bi bil znan tudi okvirni razpon cene, ki bi jo bili vlagatelji pripravljeni ponuditi za delnico banke. IPO naj bi bil potem zaključen sredi maja.
Cena bo imela ključno vlogo pri odločitvi za prodajo banke, v katero je država z zadnjo dokapitalizacijo decembra 2013 vložila 1,55 milijarde evrov. Ta bi morala biti vsaj v rangu knjigovodske vrednosti NLB, ki je konec septembra za delnico znašala 63 evrov, s čimer je višina kapitala NLB pri 1,26 milijarde evrov, a bo ob koncu lanskega leta višja, saj je banka precej izboljšala poslovanje.
Predsednica uprave SDH Lidija Glavina je sicer po pisanju Dela minuli teden s ceno, ki so jo pripravljeni plačati vlagatelji, seznanila premiera Mira Cerarja. Preverjanje na trgu je po navedbah časnika pokazalo, da bi lahko delnico prodali v višini od 80 do 90 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, izkupiček okoli milijarde evrov pa naj ne bi izpolnjeval pričakovanj politike.
