Po predlogu se bo najnižje nadomestilo za brezposelnost zvišalo s 350 evrov bruto (275 evrov neto) na okoli 530 evrov bruto (392 evrov neto), s čimer bi to nadomestilo izenačili z osnovnim zneskom minimalnega dohodka za samsko osebo.

Strožja merila

Medtem ko je sedaj oseba do nadomestila za brezposelnost upravičena, če je bila zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, bi po novem to zavarovalno dobo podaljšali na 12 mesecev. Kot je danes v Ljubljani pojasnila ministrica Ksenija Klampfer, želijo s tem preprečiti zlorabe, ko so delodajalci delavca zaposlili za devet mesecev, nato ga (npr. v gradbeništvu prek zime) odpustili, da je prejemal nadomestilo, nato pa ga znova zaposlili za devet mesecev. “To je eden od načinov odprave prekarnega dela,” je dejala ministrica.

Za podaljševanje delovne aktivnosti je predlagano, da bi bila najdaljše obdobje prejemanja nadomestila 19 mesecev, tudi za starejše od 55 let, ki imajo vsaj 25 let zavarovalne dobe – sedaj lahko ti nadomestilo prejemajo 25 mesecev. S tem bi izenačili starejše od 50 let in starejše od 55 let z vsaj 25 leti zavarovalne dobe. Cilj je preprečiti, da bi delodajalci starejše delavce za obdobje pred upokojitvijo umikali na zavod za izkoriščanje nadomestila.

Predvidene so tudi spremembe glede sankcij za brezposelne, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot sedaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve – kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve – iz evidence izločena ob prvi kršitvi.

Obetajo se tudi spremembe za tujce, in sicer bo za vpis v evidenco brezposelnih za državljane tretjih držav zahtevano osnovno znanje slovenskega jezika (nivo A2). S tem jim želijo povečati zaposlitvene možnosti, je dejala ministrica.