Vlada RS je danes imenovala brigadirja Roberta Glavaša za novega načelnika GŠ SV. Brigadir Glavaš se je v minulih kriznih tednih izkazal kot izredno operativen, predan in profesionalen, zato verjamem, da je prava prava izbira za vodenje @Slovenskavojska v prihodnje. #ZaSlovenijo pic.twitter.com/hJxIahQAFc

— Matej Tonin (@MatejTonin) April 16, 2020

“Brigadir Glavaš se je v minulih kriznih tednih izkazal kot izredno operativen, predan in profesionalen, zato verjamem, da je prava prava izbira za vodenje SV v prihodnje,” je na Twitterju poudaril Tonin.

V Generalštabu Slovenske vojske so sicer ravno v sredo za STA pojasnili, da so že opravili preverjanja, kdo izpolnjuje pogoje za povišanje v generalski čin. Tonin pa je ob robu obiska v Črnomlju potrdil, da kandidata za naslednika generalmajorke Alenke Ermenc na čelu Generalštaba SV že ima.

Skladno z uredbo o činih in poviševanju v SV je posameznik lahko povišan v čin generalmajorja, če je s činom brigadirja razporejen na dolžnost, za katero se zahteva čin generalmajorja, ter je to dolžnost opravljal najmanj eno leto, poleg tega pa je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno odlično. Poleg Glavaša naj bi pogoje sicer izpolnjeval še vsaj brigadir Bojan Pograjc, ki se ga je v preteklosti že večkrat omenjalo kot kandidata na načelnika.

Generale in admirale v SV povišuje predsednik republike na predlog ministra za obrambo in ob soglasju vlade. Tudi zadnja načelnica Generalštaba Ermenčeva je bila povišana v generalmajorko, tik preden je bila imenovana za načelnico.

Brigadir Robert Glavaš se je rodil leta 1962, v Slovenski vojski je zaposlen od leta 1991. Na Fakulteti za pomorstvo in promet je opravil specializacijo iz prometnih ved, do imenovanja za načelnika pa je bil na položaju namestnika bivše načelnice Ermenčeve. Z družino živi v Ilirski Bistrici.

Vojsko sicer sodeč po načrtih obrambnega ministra Tonina v prihodnje čaka precej izzivov. Minister je pred prevzemom položaja na zaslišanju pred matičnim odborom med drugim izpostavil potrebo po izvzetju Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema.

Ta sistem je po oceni Tonina namreč preživet, saj ne povzroča težav le v obrambi, pač pa tudi v zdravstvu, šolstvu in drugim področjem. Omenil je tudi idejo v koaliciji, da bi ob isti masi plač področno naredili ločene plačne sisteme.

Napovedal je tudi prizadevanja za ureditev položaja vojakov po 45. letu starosti in izrazil podporo obveznemu služenju vojaškega roka, česar pa ni mogoče storiti čez noč. Kot je poudaril, želi v vojsko privabiti zlasti tiste mlade, ki si tega res želijo. “K nošenju orožja ne bo prisiljen nihče, ki tega ne želi. Brez ljudi pa tudi Slovenske vojske ne bo,” je dejal.

Tonin je ob predstavitvi v DZ priznal, da je cilj, da bi za obrambne izdatke namenili dva odstotka BDP, v prihodnjih dveh letih nerealen. Poudaril je, da bo sredstva treba dvigniti, za koliko, pa je odvisno od javnofinančnih zmožnosti. Prioriteta glede mednarodnih operaciji in misij bo po njegovih besedah krepitev prisotnosti na Balkanu. “Ostalo je odvisno od zunanjepolitičnih ciljev, kadrovskih in finančnih zmožnosti,” je dejal.

Kakšno stanje Slovenske vojske bosta podedovala novi načelnik generalštaba in minister Tonin, bo sicer znano že zelo kmalu. V aprilu namreč vrhovni poveljnik oboroženih sil oz. predsednik republike ponavadi razkrije oceno pripravljenosti Slovenske vojske.

V Slovenski vojski so za STA pojasnili, da bo ta zaradi menjave vlade in načelnice generalštaba znana nekoliko pozneje, verjetno ob koncu meseca ali v začetku maja.

Lanska povprečna ocena pripravljenosti, ki velja za predhodno leto, torej za leto 2018, je bila za delovanje v miru zadostna, za delovanje v vojni pa nezadostna. Predsednik republike Borut Pahor je ob prejemu poročila predlagal zlasti razmislek o zakonu o sistemskem financiranju nacionalne varnosti.

Slovenska vojska po Pahorjevih besedah izvaja vse naloge v skladu z zakonom o obrambi, težave pa ima pri zagotavljanju zmogljivosti za delovanje v operacijah največje intenzivnosti. Ključni težavi, ki vplivata na oceno pripravljenosti, tako za delovanje v miru kot v izrednih razmerah in v vojni, sta po njegovih besedah popolnjenost enot s kadri, oborožitvijo in opremo.