Osnutka nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti ter predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države od leta 2018 do 2020 sta odbor za finance in monetarno politiko zaposlila do poznega popoldneva. Člani odbora iz vrst opozicijskih SDS, NSi in Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev se namreč niso bili pripravljeni o tako pomembnih dokumentih pogovarjati brez pisnega mnenja vlade o prvi oceni vzdržnosti in skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili. Novoustanovljeni fiskalni svet je namreč oceno pripravil - prvič doslej - in v njej od vlade pričakoval, da bo že za letošnje leto pripravila dodatne ukrepe, težke 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda, s katerimi bo povečala strukturni napor ter se z omejitvijo javnih izdatkov takoj pripravila na znatna zunanja in domača tveganja. Vlada trdi, da dosega srednjeročni cilj Fiskalni svet je menil, da bo le z dodatnimi ukrepi vlada v tem in prihodnjem letu dosegla povprečni strukturni napor, ki bo dosegel 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda ali, kot so zapisali, vsaj "ustrezno povečan fiskalni napor za leti 2018 in 2019 za 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda v dveh letih". Parlamentarce in vlado je fiskalni svet pri tem spomnil, da je država lani znaten del strukturnega napora dosegla z velikim znižanjem porabe evropskih sredstev oziroma na račun investicij, to pa ne zagotavlja trajne podlage za uravnoteženje javnih financ. Javne izdatke bi po mnenju fiskalnega sveta morali v programu stabilnosti in tudi v okviru za pripravo proračunov v naslednjih letih omejiti. In sicer tako, so zapisali, "da bo cilj izravnanega strukturnega salda dosežen že sredi programskega obdobja in ohranjen v naslednjih letih, ko mora biti upoštevana zgornja meja izdatkov, ki jih določa 3. člen Zakona o fiskalnem pravilu". Če bo treba, bo vlada poskrbela za potrebne spremembe pri pripravi proračuna 2018 Vlada je na dopisni seji do popoldneva sprejela stališče o predlogih fiskalneg