Čeprav je Lopez Obrador med predvolilno kampanjo obljubljal, da bo vojsko umaknil z ulic, tega ni storil, še več, predlagal je vzpostavitev narodne garde, ki bi po mnenju njegovih kritikov trajno militarizirala državo.

Mehiške oblasti so vojsko v boj proti vsemogočnim kartelom poslale leta 2006. Strategija je bila ves čas deležna kritik. Čeprav je vodila do aretacij številnih pomembnih vodij kartelov, jo je spremljal val nasilja. Razdrobljeni karteli so se namreč bojevali drug proti drugemu in z vojsko.

Na novinarsko vprašanje, ali je njegova vlada prijela kakšnega vodjo kartela, odkar je decembra lani prevzela položaj, je Lopez Obrador odgovoril, da to ni več strategija vlade. “Ni vojne. Uradno ni več vojne. Želimo si mir in dosegli bomo mir,” je zatrdil.

“Noben kapo ni bil aretiran, ker to ni naš glavni cilj. Glavni cilj vlade je zagotoviti javno varnost. Kar želimo, je varnost, zmanjšanje dnevnega števila umorov,” je dodal levičarski predsednik.

V Mehiki so zabeležili več kot 200.000 umorov, odkar so v boj proti mamilarskim kartelom poslali vojsko. V nekaterih zveznih državah je število umorov primerljivo z državami, v katerih divja vojna. Lansko leto je bilo rekordno s 33.341 umori.

Lopez Obrador je napovedal vrsto socialnih ukrepov, s katerimi naj bi odpravili revščino, ki poganja nasilni kriminal. Po drugi strani pa se zavzema za vzpostavitev narodne garde z več deset tisoč pripadniki, s katero bi civilne naloge policije uradno prišle pod nadzor vojske.

Za vzpostavitev narodne garde je potrebna sprememba ustave. Spodnji dom parlamenta je predlog že podprl, zdaj pa potrebuje še podporo senata in polovice parlamentov zveznih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.