Od ocenjenega prihranka v višini 7,6 milijona evrov proračunskih sredstev se 5,7 milijona evrov nanaša na stroške površin, ki presegajo predpisane normative, 1,9 milijona evrov pa na stroške nezasedenih prostorov.
Za učinkovitejše ravnanje s kadrovskimi stanovanji, počitniškimi zmogljivostmi in parkirišči bi morali vlada in ministrstva opredeliti namen in cilje ravnanja s stanovanji, analizirati potrebnost počitniških kapacitet in določiti kriterije dodeljevanja parkirišč, so po reviziji sporočili z računskega sodišča.
Od ministrstva za javno upravo so zahtevali predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti. Računsko sodišče je vladi ter ministrstvom za javno upravo, za obrambo in za finance podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.
Računsko sodišče je izvedlo revizijo v letu 2014 in v prvih devetih mesecih leta 2015. V reviziji se je omejilo na nepremičnine, ki jih vlada in ministrstva potrebujejo za svoje delovanje, na službena stanovanja in počitniške kapacitete države.
Kot so pojasnili na računskem sodišču, načrtovanje ravnanja s poslovnimi nepremičninami ni bilo učinkovito, predpisi na področju ravnanja s poslovnimi nepremičninami pa med seboj niso bili usklajeni, kar ni omogočilo učinkovitega ravnanja s poslovnimi nepremičninami.
Poleg tega pri centralizaciji ravnanja s poslovnimi nepremičninami vlada in ministrstvo za javno upravo nista ustrezno obvladala nekaj pomembnih tveganj, predvsem v delu, ki se nanaša na zagotavljanje zadostnega števila in usposobljenosti kadrov ter zanesljivih in popolnih evidenc. Evidence so po oceni revizorjev neustrezne, saj ne vsebujejo vseh potrebnih informacij, nepopolne, saj ne vsebujejo vseh nepremičnin, in niso zanesljive, saj podatki niso ažurirani oziroma niso pravilni. Poleg tega pa praviloma niso upoštevani predpisani normativi glede potrebnih površin prostorov.
Ministrstva imajo za vsako načrtovano delovno mesto povprečno v uporabi 29 kvadratnih metrov, za zasedeno delovno mesto, skupaj s projektnimi zaposlitvami pa 27 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. To je sedem kvadratnih metrov (32 odstotkov) oziroma pet kvadratnih metrov (23 odstotkov) več od površine, ki je za delovno mesto predvidena v normativih.
Vsa ministrstva skupaj imajo glede na normative za najmanj 79.917 kvadratnih metrov preveliko površino poslovnih prostorov. Za 79.917 kvadratnih metrov presežnih poslovnih prostorov znašajo povprečni letni stroški 8.183.501 evrov. Računsko sodišče je ocenilo, da bi bilo lahko v državnem proračunu vsako leto prihranjeno vsaj 70 odstotkov tega zneska oziroma 5.728.451 evrov, če bi ministrstva pri zagotavljanju poslovne površine upoštevala normative.
V lasti RS je tudi najmanj 63.094 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki jih ne uporablja nihče. Zaradi teh nepremičnin nastajajo stroški vzdrževanja, hkrati pa jim tudi pada vrednost. Samo zaradi zmanjševanja vrednosti je vsako leto 1.892.820 evrov stroškov. Skupaj ima torej država vsako leto za najmanj 7.621.271 evrov stroškov zaradi presežnih poslovnih prostorov, kar pomeni, da bi državni proračun vsako leto lahko realiziral prihranke v tej vrednosti, so zapisali v revizijskem poročilu.
