Svet koroške regije od ministrstva za infrastrukturo pričakuje konkretnejšo in trdnejšo zavezo o gradnji tretje razvojne osi, zato poziva k podpisu sporazuma o poteku načrtovanja in izgradnje hitre ceste Šentrupert - Velenje - Slovenj Gradec - Holmec. Danes so na Ravnah predlagani osnutek sporazuma potrdili koroški župani, k podpisu pa poleg ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča po dokončni uskladitvi osnutka vabijo še svet županov Savinjsko - Šaleške regije. Kot je izpostavil aktualni predsednik sveta koroške regije ravenski župan Tomaž Rožen, želijo s pisnim aktom "papirnato zabetonirati" napovedano hitro cesto z ambicijo, da se načeloma obljubljene vsebine opredelijo še z dokumentom, ki bo bolj zavezujoč kot zgolj ustna zagotovila. V sporazumu opredeljujejo časovni načrt gradnje štiripasovnice in enofazno gradnjo od Šentruperta do Holmca, pri čemer za rok dokončne izgradnje do Holmca postavljajo oktober 2025, do Slovenj Gradca pa dve leti prej, torej oktober 2023. Debato o primernosti vsebine pripravljenega sporazuma je sicer sprožil radeljski župan Alan Bukovnik, ki je ocenil, da je predlagani sporazum le delna rešitev, ker ne vključuje predstavnikov gospodarstva in mladinske iniciative za tretjo razvojno os. Ti bi morali biti sopodpisniki, je razpravljal Bukovnik, in menil, da bi le tako odrazili celovitost in enotnost. Prevaljski župan Matic Tasič, tudi predsednik odbora za izgradnjo hitre ceste, pa je ob teh očitkih poudarjal, da gre v vsakem primeru za usklajeno in enotno akcijo, kar so nenazadnje izpostavili na zadnji seji odbora za gradnjo ceste. Odziv ministrstva za infrastrukturo na koroški predlog še čakamo. Je pa minister Gašperšič ob nedavnem obisku v Slovenj Gradcu izpostavil gradnjo hitre ceste kvečjemu do Slovenj Gradca in ne do Holmca, kot je zapisano v predlaganem sporazumu, hkrati pa dejal, da vlada načeloma ne sklepa takih sporazumov. Pri tem je sicer imel v mislih predvsem sporazum s civilnimi iniciativami, ki da jih vlada ne bo podpisov