Predlog novele zakona, ki jo je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem iz vladne SMC, omogoča prodajo in ponudbo alkoholnih pijač z vsebnostjo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola na športnih prireditvah ter uvaja dovoljenja za ponudbo in prodajo tovrstnih pijač na vseh javnih prireditvah, ki se organizirajo skladno s predpisi, ki urejajo javna zbiranja.
Glavni cilj predloga zakona je po navedbah predlagatelja povečati financiranje športnih organizacij iz lastnih dejavnosti, s podeljevanjem dovoljenj regulirati omejeno možnost točenja pijač z omejeno vsebnostjo alkohola in zagotoviti enakopravno obravnavo točenja alkoholnih pijač na vseh javnih prireditvah.
Vlada pa je po današnji seji sporočila, da predlog ne podaja izčrpne ocene administrativnih in drugih stroškov, ki bi jih imela tovrstna ureditev za državne organe, organe nadzora in same organizatorje javnih prireditev, kot tudi za gostince. “Predlagana ureditev bi prispevala k povečevanju števila prodajnih mest in s tem k dostopnosti do alkohola ter povečevanju tvegane in škodljive rabe alkohola med prebivalci Slovenije, kar bi vodilo k večjim zdravstvenim, družbenim in ekonomskim posledicam,” so zapisali v sporočilu po seji vlade.
Prav tako vlada ocenjuje, da je povečevanje finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo športna društva preko spodbujanja prodaje alkoholnih pijač na športnih prireditvah, “neprimerno in v nasprotju s temeljnimi javnozdravstvenimi usmeritvami naše države”.
Proti predlogu zakona so se sicer izrekli tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Vlada sicer ne podpira niti predloga sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je v DZ predložila skupina poslancev s prvopodpisano Ivo Dimic iz NSi.
Predlog predvideva vrnitev najvišje višine izplačila starševskega nadomestila na raven pred sprejemom zakona za uravnoteženje javnih financ, odpravo omejitve višine starševskega nadomestila in višine starševskega dodatka, ponovno uvedbo univerzalne pravice do pomoči ob rojstvu otroka in pravice do dodatka za veliko družino ter ponovno uvedbo rednega usklajevanja nadomestil preživnin.
Finančne posledice sprejema sprememb ocenjujejo na 3,5 milijona evrov. Predlog je sicer eden od paketa sprememb zakonov, s katerimi v NSi predlagajo sprostitev varčevalnih ukrepov in katerih ključen cilj je izboljšanje družinskega življenja in povišanje števila rojstev.
Vlada v sporočilu po današnji seji ugotavlja, da so se številne določbe varčevalnega zakona že sprostile in da sprejem predlaganega zakona ne bi prinesel nobenih učinkov, prinesel pa bi določeno mero zmede in nejasnosti v naš pravni red.
Od 1. januarja 2016 dalje je tako otroški dodatek v petem in šestem dohodkovnem razredu že dvignjen na izhodiščno vrednost pred znižanjem na podlagi zakona za uravnoteženje javnih financ. Z letom 2016 so očetje upravičeni tudi do dodatnih petih dni plačanega očetovskega dopusta. Postopen dvig števila dni očetovskega dopusta pa se je nadaljeval tudi v letu 2017, ko so očetje pridobili dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta, še nadaljnjih pet dni pa jim bo pripadalo v letu 2018.
