Sindikati so se že pred tednom dni spraševali, ali se vladna stran umika iz pogajanj. Minuli ponedeljek, ko so se nazadnje sestali, namreč ni predložila novega protipredloga, minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je sindikatom pojasnil, da javnofinančne razmere ne dopuščajo širjenja finančnega okvira za pogajanja. Takšno stališče je nato vlada znova potrdila minuli teden.

Vztraja, da finančni učinki odpravljanja še veljavnih omejitev pri plačah v prihodnjih štirih letih ne smejo presegati nominalne rasti BDP, zmanjšane za 1,5 odstotne točke. Ker že dogovorjena sprostitev znižane plačne lestvice in napredovanj presega tako določeno povečanje, po njenem predlogu v prihodnjem letu novega sproščanja varčevalnih ukrepov ne bi bilo.

Sindikati so prepričani, da vlada krši dogovor s konca lanskega leta o odpravljanju še veljavnih omejitev pri plačah v prihodnjih treh letih. Kot je minuli teden dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je vlada v nasprotju s tem v svoj zadnji predlog vključila zamrznitev napredovanj, torej ponovno uveljavitev ukrepa, ki je že bil odpravljen.

Čeprav so sindikati v svojem zadnjem pogajalskem predlogu odstopili od svojega izhodišča, da se vse še veljavne omejitve pri plačah sprostijo s prihodnjim letom, pa je njihov predlog še zelo daleč od vladnega, po besedah ministra Koprivnikarja pa bi njegova uresničitev v prihodnjem letu zahtevala dodatnih 247 milijonov evrov.

Na vprašanje, kaj če dogovora s sindikati ne bo, je minister minuli teden odvrnil, da so edina možnost, ki jo vlada ima, enostranski zakonski posegi v plačno lestvico in določene dodatke, ki imajo podlago za izplačilo v zakonu.