Osnutek programa stabilnosti, ki ga mora vlada do konca meseca poslati v Bruselj, je na strani prihodkov predvidel nekatere davčne spremembe, zmanjšanje administrativnih ovir ter izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, pri odhodkih pa se bo nadaljevala restriktivna politika na področju plač v javnem sektorju in socialnih transferjev. Subvencije se bo še naprej poskušalo nadomeščati s povratnimi sredstvi, javne investicije pa naj bi po letošnjem zmanjšanju že leta 2017 spet dobile zagon.

Vlada je v odloku za pripravo proračunov javnih blagajn za obdobje 2017-2019, ki ga je v torek sprejel DZ, kot ciljni javnofinančni primanjkljaj za leto 2017 predvidela 1,6 odstotka BDP, za leto 2018 odstotek BDP in za leto 2019 0,4 odstotka BDP. Odlok določa tudi najvišji obseg izdatkov vseh javnih blagajn v naslednjem triletnem obdobju.

Predlog zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank predvideva, da se morebitni bodoči ukrepi za ohranitev stabilnosti finančnega sistema ne bodo več financirali z javnimi sredstvi. Z njim bo Slovenija prevzela vse direktive, ki predstavljajo pravni okvir za vzpostavitev bančne unije. Predlog med drugim jasno povzema t.i. načelo bail-in, po katerem so bili razlaščeni lastniki in imetniki podrejenih obveznosti v nato podržavljenih bankah konec leta 2013.

Ministrski zbor bo razpravljal tudi o predlogu novele zakona o plačilnih storitvah in sistemih, ki v slovenski pravni red prenaša več evropskih direktiv, ter predlogu zakona o trošarinah, katerega cilj je posodobitev ter prenova in uskladitev določb z evropskimi direktivami – zvišanja trošarin ne bo, se pa zavezancem obeta nekaj administrativnih razbremenitev.

Vlada bo v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi odločala o predlogu pogodbe o zaposlitvi z v.d. direktorjem Julijanom Rupnikom, predvidoma bo imenovala tudi prvega moža posebnega projektnega podjetja za drugi železniški tir Koper-Divača 2TDK.