V informaciji o razsodbi, ki jo je pripravila projektna enota zunanjega ministrstva in ki temelji na delovnem prevodu razsodbe, so povzete glavne odločitve arbitrov glede meje na kopnem in morju, pa tudi zgodovina postopka in zahtevki ter stališča obeh strani.
Slovenija sodbo spoštuje in izvaja priprave za njeno implementacijo, ki sta jih v skladu z arbitražnim sporazumom obe državi dolžni izvesti v šestih mesecih.
Kot se je izvedelo na vladi, naj bi tako do konca avgusta v sredo ustanovljena medresorska delovna skupina za pripravo kartografskih podlag pripravila zemljevide v skladu z arbitražno razsodbo, druge delovne skupine in pristojni resorji pa naj bi zbrali podatke o konkretnih potrebah ljudi na meji, kot tudi pripravili zakonske predloge, potrebne za implementacijo sodbe, tako da bi DZ z njihovim sprejemom začel v septembru. Vse potrebne zakone naj bi sprejeli do konca leta, med prvimi pa zakon o evidentiranju nepremičnin, ki je potreben za vris meje, se je izvedelo na vladi.
Vladna medresorska delovna skupina za implementacijo razsodbe je na nedavnem sestanku identificirala konkretne naloge pristojnih ministrstev za implementacijo sodbe. Tako so konkretizirali aktivnosti ministrstev s ciljem prilagoditve zakonodaje in izvajanja operativnih ukrepov s posebno pozornostjo na iskanju ustreznih sistemskih rešitev v konkretnih življenjskih situacijah državljanov ob meji.
Vlada se je namreč zavezala, da bo tistim, ki bodo v skladu z razsodbo ostali na Hrvaškem, zagotovila ohranitev čim več pravic. S tem namenom so že opravili individualne pogovore z večino, okoli 60 osebami, med katerimi je bilo tudi nekaj hrvaških državljanov, do konca meseca pa jih nameravajo opraviti še z vsemi ostalimi.
Kot se je še izvedelo na vladi, s temi pogovori želijo dobiti pregled potreb prebivalcev ob meji, ki jih neposredno zadeva arbitražna razsodba, za konkretizacijo operativnih ukrepov. Pred dokončno pripravo teh ukrepov, nabor katerih so sicer že pridobili tudi od pristojnih resorjev, bodo imeli tudi pogovore z župani prizadetih obmejnih občin.
Doslej so zbrali potrebe prebivalcev v Ljutomeru, Dragonji in Metliki, izkazalo pa se je, da so praviloma enake – zadevajo vprašanje obdavčitve, pokojnin, možnosti šolanja v Sloveniji, dostopa do trga dela, subvencij, infrastrukture. Pri tem so na vladi poudarili, da glede večine ključnih zadev ne bo težav, tudi zato, ker že sedaj obstaja ustrezna evropska zakonodaja ali dogovori s Hrvaško, kot je npr. o preprečevanju dvojne obdavčitve. Nekatere zadeve pa bodo morali reševati z intervencijskim zakonom, pa tudi z dogovorom s Hrvaško.
V teh prvih pogovorih je le nekaj družin, ki bodo v skladu z arbitražno odločbo na Hrvaškem, izrazilo željo po preselitvi v Slovenijo, vendar gre za kompleksno vprašanje, so poudarili na vladi in izpostavili, da gre šele za prve želje, glede dejanske odločitve pa bo treba še enkrat opraviti individualne pogovore. Izpostavili so tudi, da je preselitev skrajen ukrep, saj bo slovenska vlada skušala ljudem zagotoviti pogoje, da ostanejo tam, kjer so.
V vladi še izpostavljajo, da se glede jurisdikcije Slovenije po 29. juniju ni nič spremenilo. V Piranskem zalivu tako policija izvaja nadzor v slovenskem morju, tako kot doslej, saj ni nikoli izvajala nadzora samo do polovice zaliva. Kot incident se obravnava vsako vplutje tujih varnostnih organov v slovensko morje. Po podatkih Slovenske policije je bilo v zadnjem mesecu na morju 25 incidentov, kar je skoraj enako kot v primerljivem obdobju pred odločitvijo arbitraže.
Hrvaška sicer še vedno vztraja, da zanjo arbitražna razsodba ni zavezujoča, saj je izstopila iz postopka arbitraže. Slovenija bo še naprej s Hrvaško vodila dialog, da bi dogovorno in s podporo mednarodne skupnosti dosegla implementacijo razsodbe, ki je dokončna in izvršljiva v vsej svoji celovitosti, se je še izvedelo na vladi.
