Glede na trenutno epidemiološko stanje v državi in dejstvo, da ima pri prenosu bolezni ključno vlogo druženje med ljudmi, je strokovna skupina ocenila, da ostanejo nočni klubi in diskoteke še naprej zaprti, je zapisano v sporočilu po seji vlade.
Vlada se je seznanila tudi s strokovno oceno svetovalne skupine za covid-19, na podlagi katere je podaljšala splošno omejitev oz. prepoved zbiranja ljudi.
Vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović je sicer v današnji izjavi za medije med drugim ocenila, da je sicer zelo stroga prepoved druženja in obratovanja nočnih lokalov, kot kaže, učinkovita.
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela tudi odgovor na poslansko vprašanje Jerce Korče (LMŠ) glede morebitnega drugega vala epidemije koronavirusa. Spomnila je, da so 23. julija z izkušnjami iz prvega vala epidemije novega koronavirusa dopolnili državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Predvideva tudi spremembe in dopolnitve zakona o nalezljivih boleznih.
Sprejetje drugih ukrepov je odvisno od epidemiološke situacije v Sloveniji. V primeru drugega vala vlada sicer ne načrtuje prenehanja izvajanja zdravstvenih storitev, saj je zdravstvena služba na primarni ravni na zgodnje odkrivanje okužb z novim koronavirusom bolje pripravljena in tudi opremljena z zaščitno opremo, na sprejem bolnikov s covidom-19 so pripravljene tudi bolnišnice.
Izpostavili so tudi, da je vzpostavljena mreža laboratorijev, ki zagotavlja primerne kapacitete za izvedbo laboratorijskih testov oseb s sumom na okužbo, testiranje je bolj dostopno.
Glede blaženja posledic epidemije pa je vlada spomnila, da je 11. julija začel veljati zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19. Na vprašanje o skrbi za samozaposlene pa so v vladi spomnili na ukrepe iz prvega vala, kot sta mesečni temeljni dohodek in oprostitev plačila prispevkov.
“V primeru drugega vala imamo tako že pripravljeno paleto ukrepov za gospodarstvo in s tem tudi za samozaposlene kot pomembnega dela gospodarstva. Zaradi tega se bo bistveno skrajšal reakcijski čas, če bi prišlo do drugega vala in če bi bilo ponovno treba uvesti prepoved opravljanja določenih storitev in prodaje blaga. V tem primeru bi se vlada, ob upoštevanju proračunskih zmožnosti in po predhodni analizi, lahko odločila za morebitno reaktivacijo katerega od ukrepov,” so zapisali v sporočilu po današnji seji.
Korčetovo so zanimali tudi ukrepi na področju kmetijstva. Vlada odgovarja, da bo imela epidemija zagotovo pomemben vpliv na programiranje strateških dokumentov za novo finančno perspektivo. “Ta epidemija je namreč jasno nakazala, kako ranljive so verige preskrbe s hrano na notranjem trgu Evropske unije in kako hitro se lahko pretrgajo, če države uvedejo ukrepe, s katerimi se prekine pretok blaga, storitev, delovne sile prek meja držav. Menimo, da se je v tem obdobju pokazalo, kako pomembno je krepiti produktivnost slovenskega kmetijstva, kako pomembno je, da z bodočimi ukrepi vstopamo v tiste segmente, kjer smo z vidika samooskrbe šibki in izrazito odvisni od uvoženih proizvodov,” so zapisali.
Ob tem je vlada dodala, da se je sicer treba zavedati naravnih omejitev, “ki nam realno gledano onemogočajo popolno samooskrbo na vseh področjih”. “Vlada kljub vsemu meni, da je treba stremeti k povečanju učinkovitosti in odpornosti proizvodnje, ob hkratnem varovanju naravnih virov,” so navedli.
Slovenija bi torej morala v prihodnjem programskem obdobju bistveno večji poudarek nameniti krepitvi samooskrbe s sadjem in zelenjavo, z žiti, določenimi vrstami mesa in krepiti plemensko vzrejo tudi na področju prašičereje. Hkrati bi morala večji poudarek nameniti predelavi oziroma dodajanju vrednosti tem proizvodom in načinu trženja ter ponujanja teh proizvodov na trg.
Bistveno večji poudarek je treba nameniti kolektivnim naložbam, kot so skupni zbirni centri, skladišča in hladilnice, s katerimi se proizvodi pripravijo za prvo prodajo oziroma za trg, saj takšne naložbe prinašajo racionalizacijo proizvodnje in ekonomije obsega, hkrati pa omogočajo oskrbo trga v daljšem časovnem obdobju. Vlada tako ocenjuje, da je ključno krepiti dolgoročne pogodbene odnose med domačo živilskopredelovalno industrijo in slovenskimi proizvajalci,” so med drugim še navedli v sporočilu po seji vlade.
