Prihodnji torek naj bi tako ministri EU za trgovino odločali o zeleni luč za podpis Cete in začasno uporabo sporazuma, po katerem bi Ceta v določenih delih začela veljati že po potrditvi Evropskega parlamenta in še pred zaključkom ratifikacijskih postopkov po članicah.

Konec meseca bo na vrhu EU – Kanada nato sledil še uradni podpis sporazuma, Evropski parlament bi o njegovi ratifikaciji lahko odločal konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, nato pa bodo sledili postopki po članicah.

V kar nekaj državah se je v zadnjih tednih okrepilo nasprotovanje sporazumom, kot sta Ceta in podoben sporazum TTIP, o katerem se kljub nemalo pomislekom še vedno pogajata EU in ZDA.

Zaradi teh pomislekov sta evropska in kanadska stran pripravili skupno razlagalno izjavo, ki naj bi odgovorila nanje. V sredo so članice EU na ravni stalnih predstavnikov pri uniji dosegle napredek glede skupne razlagalne izjave, vendar pa so imele nekatere države, med njimi tudi Slovenija, še nekaj proceduralnih in vsebinskih zadržkov.

Slovenija je v povezavi s Ceto problematizirala predvsem vprašanje vode, investicijsko sodišče za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ICS) ter spoštovanje standardov varne hrane.

Zadržki Slovenije so bili očitno ustrezno naslovljeni, a za podrobnosti vladne odločitve glede začasnega izvajanja in razlagalne izjave ter vloge DZ bo treba počakati na pojasnila po seji vlade.

Je pa že pred tem danes padla pomembna ovira na poti k podpisu sporazuma. Nemško ustavno sodišče je presodilo, da lahko nemška vlada da soglasje k podpisu Cete in k sklepu o začasni uporabi sporazuma. S tem je zavrnilo več zahtev za ustavitev teh postopkov v največjem evropskem gospodarstvu. Je pa vladi v Berlinu postavilo nekaj pogojev.

Ceta sicer v Nemčiji še ni na varnem. Zdaj bo namreč sledilo vsebinsko odločanje ustavnih sodnikov o skladnosti Cete z ustavo, ki pa bo glede na kompleksnost sporazuma verjetno terjalo kar nekaj časa.