Vlada popustila pod pritiski, rok za javno razpravo o medijski zakonodaji podaljšali do septembra

Vlada popustila pod pritiski, rok za javno razpravo o medijski zakonodaji podaljšali do septembra

Rok javne obravnave za predloge novel treh medijskih zakonov je ministrstvo za kulturo podaljšalo do 5. septembra, je razvidno iz objave na e-demokraciji. Predlogi so sprožili precej burne odzive v domači in tuji javnosti - tako zaradi vsebine kot kratkega roka za javno obravnavo.

Obravnava novele zakona o medijih, novele zakona o RTVS in novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) naj bi se sicer končala danes, po komaj nekaj dneh, saj so bili predlogi objavljeni minuli teden. Še nekaj dni prej je bil sicer objavljen tudi predlog novele zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki pa se bo zaključila 3. avgusta.

Medtem člani odbora DZ za kulturo danes na zahtevo opozicije razpravljajo o medijski zakonodaji, ki je v domači in mednarodni javnosti naletela na ostra nasprotovanja.

Sejo pa so zahtevale poslanske skupine SAB, Levice, LMŠ in SD. Pri slednji so napovedali, da bodo na odboru predlagali umik celotnega svežnja zakonodaje.

Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja RTV prispevka, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z DZ prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA.

Nekaj sto novinarjev in medijskih delavcev je danes pred stavbo državnega zbora z nagovori, transparenti in vzkliki pozvalo k neodvisnosti in svobodi slovenskih medijev.

Zbrane na ljubljanskem Trgu republike so v polurnem shodu nagovorili predstavniki Društva novinarjev Slovenije ter novinarjev in medijskih delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS), Slovenske tiskovne agencije (STA), časopisnih hiš in novinarskih sindikatov.

Po njihovi enotni oceni predlagane zakonske rešitve postavljajo pod vprašaj preživetje in neodvisnost javnih medijev in medijskega prostora nasploh.

Scroll to top
Skip to content