Kot so že v torek zvečer sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), je cilj zakonika torej izboljšanje položaja otrok bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. “S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava,” so zapisali.

V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na sodišča. Po predlogu bodo namreč o večini teh ukrepov, ki so trajnejšega značaja, odločala sodišča. Prav tako so sodišča predvidena za odločanje o začasnih odredbah.

Družine so raznolike

Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji, saj za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov starš ali posvojitelj. Pogoj pa je, da v skupnosti vlada individualni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da ima odrasla oseba po zakonu v razmerju do otroka določene obveznosti in pravice, ki jih imajo sicer starši v okviru starševske skrbi.

Kot so v torek še zapisali v Ukomu, sta cilj in hkrati način za dosego ciljev predloga zakonika tudi okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, ki sta nujno potrebni za učinkovito in strokovno izvajanje njihovega osnovnega poslanstva. Ta cilj bo dosežen z ločitvijo oblastne funkcije centrov za socialno delo od strokovne in svetovalne funkcije, ki naj bi jo centri za socialno delo obdržali.

Predlog pri vsakem ukrepu posebej opredeljuje, koliko časa lahko traja. Določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga denimo prenehanje izvajanja ukrepa. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti.