Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, so spremembe in dopolnitve zakona usmerjene k doseganju temeljnega namena zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin, ki ga določa zakon, z dodatnimi ukrepi in aktivnostmi pa se zagotavlja sistem evidentiranja in vodenja podatkov v katastrih in registru nepremičnin ter njihova izboljšava v letih 2018-2019 tako, da bodo zagotovljene primerne podlage za kakovostnejše množično vrednotenje nepremičnin.
Pri zemljiškem katastru so predvidena bolj jasna pravila vodenja in usklajevanja podatkov o dejanski rabi zemljišč, ki se bodo še naprej prevzemala iz evidenc organov, ki urejajo posamezne vrste dejanske rabe (npr. kmetijska, gozdna, pozidana zemljišča) in bodo morali poskrbeti, da so podatki pravilni. Predvidena je tudi lokacijska izboljšava podatkov, za kar je predvidena uvedba nove geodetske storitve.
Pri katastru stavb bodo med drugim uskladili pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiško knjigo. “Delitev” stavbe na več delov stavbe bo za stanovanjske stavbe, zgrajene po 1. januarju 2003, omejeno; dovoljeno bo le, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo.
Bistveni podatki o stavbah in delih stavb (predvsem spreminjanje površin in dejanskih rab delov stavb) se bodo lahko spreminjali le z elaboratom geodetskega podjetja ali projektanta.
Pri registru nepremičnin bo jasneje določeno vodenje podatkov o nepremičninah, med drugim se bo dosledno upoštevalo zakonsko določene pristojnosti organov, ki podatke posredujejo. Jasno bo določen način vpisa in spreminjanja podatkov o lastniku nepremičnine. Zaradi zagotovitve povezave med mejami parcel in mejami občin bo zakon določil postopek začetne uskladitve podatkov mej občin z mejami parcel.
Po predlogu bodo lastniki nepremičnin enkrat letno prejeli obvestilo, če se bodo podatki v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin spremenili in lastniki ne bodo o njih obveščeni že z upravno odločbo ali obvestilom. Med drugim bo šlo za spremembe podatkov, ki se vodijo le v registru nepremičnin (npr. letnica obnove stavbe), spremembe podatkov, ki se prevzamejo iz drugih evidenc ter se v zemljiški kataster in register nepremičnin vpišejo na podlagi grafičnega preseka, in za spremembe podatkov zaradi lokacijske izboljšave zemljiškega katastra.
Novela naj bi s širšimi in jasneje določenimi možnostmi ukrepanja geodetskega inšpektorja prinesla bolj učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonskih določil.
Ministrstvo sicer načrtuje pripravo tudi novega zakona, ki bo spremenil koncept zakona o evidentiranju nepremičnin, in sicer zakona o katastru nepremičnin, po katerem se bo namesto sedanjih treh evidenc (zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin) oblikovala enotna evidenca – kataster nepremičnin.
Poleg tega naj bi novi zakon prinesel informacijsko prenovo nepremičninskih evidenc, ki naj bi zagotavljala informacijsko podporo za sprotno evidentiranje podatkov o nepremičninah, za vzpostavitev učinkovitih povezav z zemljiško knjigo ter povezovanje z drugimi zbirkami prostorskih podatkov.
