Potem ko so bili prvi paketi protikoronskih ukrepov usmerjeni v zagotavljanje socialne stabilnosti in ohranjanje delovnih mest, je zdaj pozornost usmerjena predvsem na podjetja. Predstavniki gospodarstva namreč poročajo o veliki stiski, v kateri so se znašla podjetja v drugem valu epidemije.
Premier Janez Janša je pred začetkom današnje seje vlade na Twitterju zapisal, da priprava šestega protikoronskega zakona terja skrbno tehtanje posledic drugega vala covida-19, oceno delovanja dosedanjih ukrepov in finančnih možnosti. “Osnovna neznanka je čas. Zato je najpomembnejša čimprejšnja zaustavitev širjenja virusa,” je zapisal.
Tokratni protikoronski paket ukrepov, ki jih je pripravilo gospodarsko ministrstvo, bo podaljšal nekatere že sprejete ukrepe, kot je denimo moratorij za kredite in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.
V prihodnje naj bi bila do subvencioniranja čakanja na delo upravičena podjetja, ki bi glede na lani imela vsaj 40-odstotni upad prihodkov od prodaje. Hkrati se višina nadomestila za čakanje na delo ne bi več omejevala na minimalno, temveč na povprečno plačo. Poroštvena shema SID banke bi se podaljšala, a bi jo poenostavili.
Med novimi rešitvami je ključno subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja ter odpis najemnin tam, kjer je lastnik država ali lokalna skupnost.
Predlagana naj bi bila tudi uzakonitev izvajanja virtualnih skupščin podjetij, saj je sicer njihovo delovanje v času epidemije pomembno ohromljeno.
V minulem tednu so sicer tako predstavniki gospodarstva kot sindikati k zakonskemu predlogu posredovalo številne pripombe, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je temeljne dileme pretresal tudi s predstavniki gospodarstva. Ti so na vlado naslovili tudi številne pripombe in predloge.
Za zdaj ni jasno, katere bo vlada podprla, je pa Počivalšek podprl predlog gospodarstva, da se zaradi izjemne situacije za dve leti preloži uveljavitev določb zakona o minimalni plači, ki predvideva njen dvig z začetkom prihodnjega leta, kar bi lahko ogrozilo številna delovna mesta. Na morebitno zamrznitev minimalne plače so že sicer v minulih dneh že ostro odzvali sindikati, ki poudarjajo, da se o tem ne bodo pogajali.
Svobodni sindikati so medtem vladi poslali kar 32 predlogov ukrepov za šesti zakonodajni paket za blažitev posledic epidemije covida-19. Med drugim predlagajo zamrznitev cen osnovnih življenjskih potrebščin, finančno podporo različnim skupinam prebivalstva, spodbujanje nakupov slovenskih izdelkov in subvencije za nove zaposlitve.
Svoje so povedale tudi občine. Vlada bi po njihovem mnenju morala v zakon vključiti tudi ukrepe, s katerimi se zagotovi enaka pomoč vsem gospodarskim subjektom v državi. S tem bi se izognili težavam, ko lokalne skupnosti rešujejo podjetja v svojem okolju in jim zato v proračunih zmanjkuje sredstev za nekatere nujne naloge.
Minister Počivalšek je v petek predloge ukrepov predstavil tudi na seji sveti za konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Člani so izrazili splošno zadovoljstvo nad predlaganimi ukrepi, pri tem pa predstavili dodatne argumente za prilagoditev nekaterih podrobnosti.
Vlada je sicer od izbruha epidemije pripravila že za blizu sedem milijard evrov protikoronskih ukrepov.
