Kot so po današnji seji vlade zapisali na družbenem omrežju Twitter, je v programu sodelovalo 14 izvajalcev, program pa je bil realiziran 74-odstotno. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da program ni bil realiziran v celoti, ker se je zaradi pozne uskladitve splošnega dogovora začel intenzivno izvajati šele oktobra lani.

Izpostavila je skrajšanje čakalnih dob na koronarografiji ter na revmatologiji, kjer so čakalne dobe skrajšali s 14 na dva meseca. V letu 2016 so sicer izvajalci za dodatne storitve, torej za skrajševanje čakalnih dob namenili 16,7 milijona evrov.

Relativno manjša realizacija programa v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pa je po ministričinih besedah tudi posledica dvotedenske zdravniške stavke ter pomanjkanja zdravstvenega kadra.

Vlada bo s programom nadaljevala tudi v letošnje letu, predvideni obseg sredstev pa znaša okrog 25 milijonov evrov. Po besedah ministrice ga bodo začeli izvajati aprila, v program pa so vključili tiste čakalne dobe, kjer predolgo čakanje pomeni poslabšanje zdravstvenega stanja ali kakovosti življenja. Med njimi je navedla ortopedske preglede ter prve specialistične preglede z diagnostiko.

Glede sredstev za financiranje programa je Kolar Celarčeva pojasnila, da bodo zdravstveno blagajno razbremenili plačevanja stroškov pripravništev in bo ta strošek prevzel proračun.

Enkratnemu dodatnemu programu bo po napovedih ministrice sledil enoletni program skrajševanja čakalnih dob kot rezultat pogajanj z zdravniškim sindikatom Fides.

Vlada bi na današnji seji morala obravnavati tudi predlog spremembe uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero bi imeli bolniki dostop do medicinske konoplje. A so obravnavo zaradi dodatnih usklajevanj prestavili na prihodnjo sejo.