Po besedah Kacina se je država za skupen evropski nakup hitrih testov prijavila, da bi dobila čim več testov po čim nižji ceni. Informacije o tem, kdaj bi lahko bil zaključen razpis, še nimajo, Kacin pa upa, pa bo do zaključka prišlo čim prej.
Kacinu se zdi tudi ključno, da država čim prej zagotovi računalniško podporo testiranju, ki jo pripravlja posebna skupina strokovnjakov. Potrebujemo namreč enoten sistem testiranj, ki bo na voljo zdravstvu, pravi. “Realno gledano pred aprilom ne moremo pričakovati cepiva, zato je še kako pomembno, da vzpostavimo poenoten, delujoč sistem in nadzor nad testiranji,” je dejal.
Po besedah člana omenjene skupine, sicer predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslava Petrovca, je vzpostavitev enotnega sistema zelo pomembna, posebej ob uvajanju hitrih testov. “Bistvo je, da želimo imeti za celo Slovenijo pregled, kje, kako in s čim je bilo testiranje opravljeno,” je dejal.
Petrovec obenem poudarja previdnost pri tem, kje se uporablja hitre teste. Ti so sicer cenejši in precej hitrejši od trenutnih molekularnih testov, ki jih uporabljamo v državi, a so hkrati tudi manj zanesljivi.
Analize, ki so jih naredili, po Petrovčevih besedah kažejo, da je testiranje z molekularnimi testi trenutno najboljša možna metoda, ki jo priporočajo za testiranje v vseh kritičnih mestih, kot so npr. bolnišnice ali domovi za ostarele. Veliko upanja po njegovih besedah polagajo tudi v prihod hitrih testov, a imajo do njih tudi veliko zadržkov. Med drugim zato, ker je lahko njihova kakovost včasih vprašljiva. “V Nemčiji je na primer odobrenih več kot 100 hitrih testov in lahko si predstavljate, da evalvacija take količine testov v tako kratkem času praktično ni mogoča,” je dejal.
Hitrih testov se, kot je dejal, boji predvsem v okolju, kot so na primer bolnišnice, denimo pri testiranju zaposlenih, ki nimajo simptomov. “Zadnje študije so namreč pokazale, da tak test, če je uporabljen pri ljudeh, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, za katere bi molekularni test potrdil okužbo,” je dejal.
Hitri testi so po njegovem mogoče primerni v okolju, ki ni kritično, veliko manj pa, ko gre na primer za testiranje zaposlenih v bolnišnici. Takšni testi po njegovih besedah tudi nikakor ne morejo biti nadomestilo za to, da se ne upošteva osnovnih ukrepov, kot so primerna distanca, razkuževanje rok in podobno. Prav tako ni prepričan, da so primerni npr. za gledališča, da bi denimo z njimi testirali obiskovalce.
Zdravstveni zavodi pri nas, ki že lahko nabavljajo hitre teste, se po njegovih besedah trenutno sami odločajo, katere bodo nabavili. Strokovna skupina pri ministrstvu za zdravje po njegovih besedah tudi sicer ne bo predlagala, katere teste naj se uporablja. Se pa trudi narediti izbor podatkov, ki bi lahko pomagali pri odločitvah, kateri testi so primerni, je dejal. Eden takih parametrov na primer je, da mora test odkriti vsaj osem od 10 okuženih.
Kot je v sredo povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, želi država s hitrimi antigenskimi testi na koronavirus uvesti redno testiranje zaposlenih v kritični infrastrukturi, v največ 24 urah želijo test omogočiti tudi osebam z znaki bolezni ali stikom z okuženimi. Izvajalci lahko z nabavo teh testov že začnejo, glede na poizvedbo je možno več 10.000 testov naročiti v nekaj dneh, je dejal.
Strokovna direktorica slovenjgraške bolnišnice Jana Makuc je na današnji novinarski konferenci povedala, da so pri njih testirali teste več različnih proizvajalcev in na koncu izbrali tistega, ki ima “visoko specifičnost in relativno visoko občutljivost”, bil pa je tudi najcenejši. Ta teden so prejeli nekaj manj kot 8000 teh testov po ceni 5,26 evra.
