So vlada in sindikati javnega sektorja sposobni doseči dogovor ali ne?

So vlada in sindikati javnega sektorja sposobni doseči dogovor ali ne?

V sredo se bodo nadaljevala pogajanja za javni sektor. Ker je časa vse manj, vlada in sindikati pa od spomladi, ko so začeli pogajanja, bistvenega napredka niso dosegli, je pred pogajalci težka naloga.

Da bo ta teden ključen, je minuli torek, ko so se sestali nazadnje, nakazal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Dejal je namreč, da načrtujejo, da bodo do konca tega tedna vedeli, ali so sposobni parafirati dogovor, ki bi ga sindikati nato tudi potrdili, ali pa bodo morda ugotovili, da tega niso sposobni.

V tednu zatem, predvidoma 10. novembra, bo namreč seja pristojnega parlamentarnega odbora, na katerem bodo obravnavali za javni sektor ključne zakonske spremembe, ki jih je vlada skupaj s proračunskimi dokumenti poslala v državni zbor, a so s sindikati neusklajene.

V primeru dogovora bodo zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 prek dopolnil ustrezno popravili. Če dogovora ne bo, pa se je vlada na zahtevo sindikatov zavezala, da bo poslance seznanila, da pogoji za nadaljevanje sprejemanja zakona niso izpolnjeni.

Vlada in sindikati se pogajajo o sproščanju še veljavnih varčevalnih ukrepov pri plačah zaposlenih v javnem sektorju v prihodnjih letih. V prvi vrsti gre za še veljavne omejitve pri regresu, premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in delovni uspešnosti.

Vladna stran pa želi ob tem začeti tudi pogajanja o predlogu sprememb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih, čemur so sindikati doslej nasprotovali. Ob zadnjih srečanjih pa so od vlade zahtevali varovalko, da te zakonodaje ne bo enostransko spreminjala, od tega pa je odvisno nadaljevanje pogajanj o sproščanju še veljavnih ukrepov pri plačah.

To pa niso edina odprta vprašanja med vlado in sindikati. V posameznih skupinah zaposlenih v javnem sektorju vse bolj glasno izražajo nezadovoljstvo in zahtevajo boljše vrednotenje svojega dela. Minister Koprivnikar zagovarja stališče, da naj bi ta vprašanja reševali znotraj pogajanj o odpravljanju anomalij v plačnem sistemu javnega sektorja.

A po ločenem dogovoru s policisti zdaj podobno obravnavo zahtevajo tudi drugi. Po napovedi sindikata Fides, da bodo zdravniki 8. novembra začeli stavko, je vlada za pogajanja s sindikatom imenovala posebno pogajalsko skupino, ki jo vodi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Na podlagi zagotovil ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič v sindikatu Sviz pričakujejo, da bo njeno ministrstvo pripravilo strokovne podlage za novo ovrednotenje strokovnega dela pomočnic vzgojiteljic, ki so konec septembra višje plače zahtevale tudi na protestu pred vlado.

V četrtek se bo pred poslopjem vlade odvil nov protest. Na to, da s svojimi prihodki ne morejo dostojno živeti, bodo vlado opozorili zaposleni v javnem sektorju z najnižjimi plačami. Gre z zaposlene v plačni skupini J, med katerimi so čistilke, hišniki, vozniki, zaposleni v tehničnih službah.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je minuli teden opozoril, da gre za že leta 2009 prepoznano plačno anomalijo, ki še ni odpravljena. Pa tudi sedaj vlada ob napovedih o odpravi anomalij po njegovih navedbah v proračunih za prihodnji dve leti ni predvidela niti evra za odpravo neustreznih vrednotenj delovnih mest.

Koprivnikar je prejšnji teden pojasnil, da je predlog odprave plačnih anomalij pripravljen in upošteva nekaj sto poklicev, čakajo še odziv sindikatov. O finančnih posledicah pa bodo lahko govorili takrat, ko bodo anomalije vsebinsko dogovorili in tudi našli način, kako jih uveljaviti, saj “anomalije niso samo povečevanje plač”.

Scroll to top
Skip to content