Od februarja, ko so se pogajanja o odpravi plačnih anomalij začela, so vlada in sindikati usklajevali orientacijska delovna mesta, ki omogočajo primerjavo v plačnih skupinah in med njimi.
Koprivnikar je v ponedeljek v izjavi novinarjem povedal, da so se uspeli uskladiti o veliki večini orientacijskih delovnih mest. Veseli ga, da končno delajo korak naprej in prehajajo na področna pogajanja, saj jih čas že preganja in si želijo, da bi, kot so javnim uslužbencem tudi obljubili, do konca maja imeli končen predlog odprave anomalij v okviru sredstev, ki so na voljo, to je 70 milijonov evrov.
V konec lanskega leta sklenjenem dogovoru so namreč predvideli, da bodo javni uslužbenci, uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda, pridobili pravico do izplačila višje plače s 1. julijem, ostali s 1. oktobrom. Minister upa, da jim bo uspelo usklajevanja z majem končati, da bi z junijem izvedli potrebne postopke in bi izplačilo sledilo v predvidenih rokih. Apelira pa tudi na sindikalno stran, da pospeši svoje aktivnosti.
Naslednje srečanje pogajalcev je predvideno 8. maja, ko bodo na skupnih pogajanjih govorili o delovnih mestih, ki so uvrščena v plačno skupino J. Predvidoma v istem tednu naj bi se začeli pogajati tudi po resorjih oz. za posamezne anekse h kolektivnim pogodbam poklicev in dejavnosti. Vladna stran je sindikatom že posredovala svoja izhodišča s preračuni, kakšni naj bi bili finančni učinki popravkov vrednotenj delovnih mest za posamezne plačne (pod)skupine.
Resorna ministrstva jim bodo poslala še predloge aneksov h kolektivnim pogodbam. Kot je poudaril Koprivnikar, je predlog pripravljen tako, da nihče ne nazaduje, vprašanje je le, kakšen dvig je predviden za posamezno delovno mesto – omejitev je na največ tri plačne razrede -, ali pa se uvrstitev delovnega mesta ne spreminja. Pri tem je Koprivnikar poudaril, da je 70 milijonov fiksni znesek, ki ga ne morejo preseči.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj ocenjuje, da gre v resnici za videz, da se hitro bližajo cilju, a pri tem vlada na nek način diktira svoje predloge.
Tudi glede na pojasnila iz ostalih sindikatov je odprtih vprašanj še kar precej in imajo različne poglede na vrednotenje posameznih delovnih mest, nekateri so si med sabo tudi nasprotujoči.
To potrjuje tudi Koprivnikar, ko pravi, da sindikati prihajajo z različnimi predlogi. A po njegovih besedah je osnova usklajevanja, da se pogleda zahtevnost, odgovornost delovnega mesta in pogoje, v katerem se delo opravlja. Tudi za poklica policista in vojaka pravi, da sta si v marsičem podobna, so pa nekatere razlike in vse to je treba ovrednotiti.
Kot izhaja iz vladnih gradiv, ki jih je pridobila STA, bi finančni učinki popravljanja vrednotenj za medicinske sestre in babice denimo znašali 10,7 milijonov evrov, vzgojitelje in ostale strokovne delavce v vrtcih 6,8 milijona, vojake 5,1 milijona, za uradnike v državni upravi, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti 4,9 milijona evrov, za uradnike finančne uprave pa 4,2 milijona. Plačni skupini J bi namenili 20 milijonov evrov.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar opozarja, da je ob teh številkah treba upoštevati tudi število zaposlenih v posameznem poklicu, medicinskih sester je 18.000, medtem ko je v nekaterih drugih poklicih zaposlenih manj. Treba pa bo paziti tudi, da ne bi z novimi umestitvami porušili ravnovesje znotraj skupine in ne bi nastale nove anomalije, je dodala.
Dodatna pričakovanja so ob tem povezana z dogovorom z zdravniki, saj naj bi se, sledeč temu dogovoru, ustrezno zvišale tudi plače primerljivim poklicem. Med njimi so na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje iz leta 2002 tudi učitelji.
A Štrukelj ugotavlja, da so vladna izhodišča za ta del pogajanj ponižujoča in še poglabljajo razlike v plačah. Država se je očitno odločila, “da bo še dodatno marginalizirala izobraževanje in znanost”, na področju kulture pa sploh ne prepozna kakršne koli vzporednosti z izboljšanjem zdravniških plač, niti pri vrhunskih poklicih, pravi.
V ta del ne sodijo niti medicinske sestre. Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar pojasnjuje, da se primerljivost z zdravniki priznava poklicem, kjer je temeljna univerzitetna izobrazba, imajo pa tudi specializacijo ali doktorat. Medicinske sestre pa pričakujejo, da bodo vključene v projekt odprave čakalnih dob, kjer od resorne ministrice zahtevajo zelo jasna navodila zdravstvenim domovom.
Glede na vladna izhodišča bi bil sicer skupni učinek višjih uvrstitev delovnih mest, sledeč popravkom pri zdravniških, 14,2 milijona evrov, od tega pri visokošolskih učiteljih 7,7 milijona, pri raziskovalcih pet milijonov in za druge specialiste 1,5 milijona evrov.
