Na ministrstvu so se odločili, da pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije z izbranim arhitekturnim birojem Bevk Perović ne podpišejo. To naj bi po poročanju časnika storili “v luči načela učinkovitosti, preglednosti, gospodarnosti in nezagotovljenih proračunskih sredstev”.
Z analizo dejanskih potreb, “tudi v smeri, ali so razpoložljivi prostori optimalno uporabljeni”, želijo na ministrstvu oblikovati smernice za kakovostno in sodobno zasnovo posameznih prostorov sodišč in na tak način priti do ekonomsko bolj upravičene rešitve.
Za zdaj, kot piše Dnevnik, torej ni jasno, ali se trenutno vodstvo pravosodnega ministrstva povsem odpoveduje novogradnji na lokaciji ob Dunajski cesti ali bi tam zastavili manjši projekt.
Na vrhovnem sodišču so bili v odzivu za časnik do odločitve pravosodnega ministrstva kritični, saj že dolgo opozarjajo na nemogoče prostorske razmere, v katerih delujejo sodišča v Ljubljani, ki so raztresena na 18 različnih lokacijah na območju celotnega mesta. Številni prostori so najeti, po podatkih iz leta 2019 pa država na leto za najemnine prostorov ljubljanskih sodišč nameni okoli pol milijona evrov.
Dodajo, da odločitev ministrstva za pravosodje ni bila usklajena z njimi, niti niso glede tega prejeli kakšnih dodatnih pojasnil. Z odločitvijo je bil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič seznanjen zgolj preko priložnostnih sestankov z ministrico za pravosodje v zadnjih mesecih.
V biroju Bevk Perović arhitekti so za Dnevnik pojasnili, da so jih s pravosodnega ministrstva o odstopu izvedbe javnega naročila za projektiranje obvestili pred nekaj tedni in da se je to zgodilo po izvedenih pogajanjih, po obvestilu javnosti o izbiri ponudnika in po uskladitvi vseh pogodbenih elementov. Dodajajo, da jih je odločitev zelo presenetila in jo težko razumejo, saj je popolnoma jasno, da pravosodje dolga leta deluje v najetih ter prostorsko, varnostno in pomensko neustreznih najemniških prostorih.
Kot so ob tem spomnili pri Dnevniku, je vlada sredstva za projektiranje sodne stavbe ob Dunajski cesti ukinila s proračunskim svežnjem za leti 2023 in 2024, ki ga je državni zbor potrdil konec novembra. Če je bilo v prejšnji različici proračuna za leto 2023 za projektiranje objekta predvidenih sedem milijonov evrov, po načrtu razvojnih programov pa bi za gradnjo v letih 2024 in 2025 namenili še 95 milijonov evrov, po zadnjih spremembah v letih 2023 in 2024 za projekt ni namenjen niti evro.
Projektanti so sicer ocenili, da bi nova sodna stavba stala 135 milijonov evrov.
