Vlada je danes obravnavala tudi novelo zakona o kazenskem postopku, ki pa potrebuje dodatna usklajevanja, zato bodo obravnavo nadaljevali na naslednji seji, je vlada zapisala na Twitterju.
Noveli sicer predstavljata zakonodajni del vladnih zavez h krepitvi učinkovitosti tožilstva, policije ter sodišč pri obravnavi zlasti najbolj zahtevnih oblik gospodarskega, bančnega in drugega kriminala, ki ga najpogosteje storijo posamezniki z družbeno močjo, so poudarili.
Predlog novele kazenskega zakonika med drugim strožje opredeljuje kazniva dejanja, povezana s terorizmom. Za ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj ne bo več veljal le dejanski namen spodbuditi teroristično dejanje, ampak bo za pregon zadoščalo že dejstvo, da je šlo za ščuvanje ali javno poveličevanje. Opredeljuje tudi kaznivo dejanje potovanja z namenom terorizma, so izpostavili v uradu vlade za komuniciranje.
Spremembe so namenjene tudi pregonu gospodarske kriminalitete. Po zdaj veljavnem zakoniku mora biti pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti izkazan kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Po predlogu pa bi za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca.
“Novela je po obsegu členov relativno kratka, po vsebini pa predstavlja po našem trdnem prepričanju izjemno pomemben korak naprej h krepitvi pravne države, h krepitvi odgovornosti posameznikov in k učinkovitosti kazenskega pregona in kazenske odgovornosti na nekaterih ključnih elementih, ki pestijo današnjo družbo,” je po seji vlade dejal minister za pravosodje Goran Klemenčič.
Poleg pomembnega segmenta o kaznivih dejanjih, povezanih s terorizmom, ki je po njegovih trditvah usklajen z evropskimi direktivami, ter pregonu bančnega in gospodarskega kriminala, predvideva novela še višje zagrožene kazni za zlorabe položaja uradne osebe ali javnega uslužbenca, kjer gre po navedbah Klemenčiča za kazniva dejanja, ki so pogosto povezana s korupcijo v javnem sektorju.
Med rešitvami minister izpostavlja tudi višje zagrožene kazni za množično kršitev temeljnih pravic delavcev in kršitev pravic iz socialnega varstva, lažje dokazovanje kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev ter uvedbo kaznivosti oškodovanja upnikov, tudi če znaša povzročena premoženjska škoda manj kot 50.000 evrov.
Novela predvideva tudi višjo zagroženo kazen za zlorabo svetovnega spleta z objavljanjem posnetkov ali sporočil s seksualno vsebino z namenom izsiljevanja ali nadlegovanja polnoletne osebe. Kot je pojasnil Klemenčič, so med kazniva dejanja na novo uvrstili distribucijo t. i. pornografije iz maščevanja.
“Novela tako prinaša pomemben korak naprej za boj zoper bančni kriminal, v večji meri bomo usklajeni z evropsko zakonodajo na področju terorizma ter vstopamo v korak s časom in razvojem tehnologije zaradi kaznivih dejanj na spletu,” je še ocenil minister.