Vlada je tako danes s posebnim sklepom določila evidentiranje državne meje s Hrvaško, s čimer se bodo tudi v praksi začela izvajati določila zakona o evidentiranju državne meje s Hrvaško, ki je bil sprejet konec novembra v sklopu t. i. implementacijskega svežnja.
S tem sklepom se bodo koordinate državne meje s Hrvaško evidentirale v evidenci državnih meja Slovenije, na podlagi tega pa se bodo potem uskladile še vse druge evidence, ki jo vodi geodetska uprava Slovenije – zlasti evidenca zemljišč in stavb, ki bodo zaradi razsodbe arbitražnega sodišča prešle v državno ozemlje Slovenije oziroma iz državnega ozemlja Slovenije, torej evidence v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, se prvi sklep nanaša na potrditev kartografskega prikaza na podlagi arbitražne razsodbe, ki temelji na koordinatnem sistemu in je tudi podlaga za to, da se evidentira državna meja v evidenco državne meje, in sočasno tudi podlaga za izdelavo topografskih in prikaznih kart. Vlada je potrdila tudi pomorsko karto, ki prikazuje stik z odprtim morje, kot je bil določen v arbitražni razsodbi.
V drugem sklepu je vlada potrdila, da se kartografski prikaz evidentira v evidenci državne meje. To evidentiranje je podlaga za to, da se lahko vzpostavi kataster tam, kjer ga ni, da se lahko uskladi tam, kjer ni usklajen, in da se uskladijo vse ostale evidence, ki kažejo na pristojnost konkretnih organov. To pomeni, da se na podlagi tega aktivira implementacijska zakonodaja, ki je bila sprejeta v parlamentu, in vloži nadaljnji paket zakonodaje, potreben za implementacijo arbitražne razsodbe, kar se bo zgodilo v januarju, je pojasnila Kozlovičeva.
Dodala je še, da bo sklep o evidentiranju državne meje začel veljati dan po objavi v uradnem listu, kar pa se ne bo zgodilo pred 29. decembrom, ko se izteče rok za pripravo na implementacijo arbitražne razsodbe. “Ko bo objavljen v uradnem listu in ko bo začel veljati, pomeni to začetek implementacije,” je pojasnila.
Vlada je poleg tega danes potrdila tudi štiri uredbe s področja ribištva; tri s področja izvajanja ribiške politike EU, eno pa za zagotavljanje financiranja pravne pomoči ribičem, če bodo slučajno žrtev hrvaških organov pri njihovem delu.
Pri zagotavljanju uredbe skupne ribiške politike je vlada določila pravila za izdajanje ustreznih dovolilnic za gospodarski ribolov v slovenskem teritorialnem morju. Gre za določila iz uredbe EU, ki je zapisana tudi v hrvaško pristopno pogodbo in ki bo po uveljavitvi arbitražne odločbe morala omogočiti slovenskim ribičem ribolov v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaškim pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju.
To bo na slovenski strani omogočeno do skupaj 25 hrvaškim ribiškim plovilom, ki bodo lahko skupaj nalovili do sto ton rib letno.
A za to bodo hrvaški ribiči potrebovali ustrezno dovolilnico slovenskih oblasti; kdor je ne bo imel, bo v prekršku in ga bodo zadela pravila danes sprejetih uredb, ki določajo tudi sankcije s področja skupne ribiške politike ter vzpostavljajo sistem za preprečevanje, odvračanje in odpravljanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.
Na drugi strani bodo tudi slovenski ribiči potrebovali dovolilnico hrvaških oblasti za izvajanje ribolovnih pravic v hrvaškem morju. Glede na stališča Hrvaške, da arbitražne razsodbe ne priznava, ni pričakovati, da bodo te dovolilnice dobili. Kakšni bodo nadaljnji postopki, pa za zdaj še ni povsem jasno. Morda bo tudi za pridobivanje teh dovolilnic potrebna pravna pomoč ribičem, ki naj bi jo pomagala financirati Slovenija na podlagi ene od danes sprejetih uredb.
Omenjene uredbe bodo začele veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu. Kdaj bo to, še ni jasno, je pa vlada napovedala, da bo še v zadanem polletnem roku po objavi arbitražne razsodbe sprejela vse potrebno za implementacijo arbitraže, kar Slovenija pač lahko sprejme sama. Ta rok se izteče 29. decembra.
Kozlovičeva je poudarila, da je izvrševanje arbitražne razsodbe tisto zagotovilo, ki bo pripomoglo k temu, da ne bo incidentov in nepotrebnih napetosti med državama.
Hrvaški premier Andrej Plenković je sicer tudi v torek ob obisku slovenskega premierja Mira Cerarja v Zagrebu zatrdil, da bo 29. december za Hrvaško “dan kot vsi drugi” in da Hrvaška zagotovo ne bo implementirala arbitražne odločitve. V Ljubljani so že napovedali, da bodo po tem datumu Hrvaško, če bo vztrajala pri zavračanju arbitraže, označili za kršiteljico mednarodnega prava.
