Kot so po petkovi dopisni seji sporočili iz vlade, je skupen pristop EU v pogajanjih s predstavniki proizvajalcev obetavnih cepiv napovedala Evropska komisija v strategiji, ki jo je objavila junija s ciljem, da se prebivalcem unije zagotovijo varna, učinkovita in kakovostna cepiva po čim bolj ugodnih cenah, v čim krajšem možnem času ter enakopravno in enakomerno preskrbo s cepivi pod enakimi pogoji in v enakih časovnih obdobjih.
Slovenska vlada je ta pristop podprla julija, saj meni, da prinaša “bistveno večjo pogajalsko moč v pogajanjih s predstavniki proizvajalcev cepiv in posledično doseganje ugodnejših pogojev preskrbe s temi cepivi po najnižjih možnih cenah, ki bodo dostopna vsem državam članicam EU, kot če bi se vsaka članice EU sama pogajala”.
Kot je vlada zapisala v petkovem sklepu, se Evropska komisija v imenu držav članic že intenzivno dogovarja s proizvajalci najbolj obetavnih cepiv proti covidu-19. “Evropska komisija je pripravila razdelilnik razpoložljivih finančnih sredstev iz instrumenta ESI med šest proizvajalcev najbolj obetanih cepiv, med katerimi so tri mRNA cepiva, dve vektorski cepivi ter eno rekombinantno proteinsko/komponentno cepivo. Z namenom, da bi bile vse tri navedene platforme obetavnih cepiv proti covidu-19 bolje zastopane, je ožja pogajalska skupina Evropske komisije v pogajanja vključila še sedmega proizvajalca obetavnega cepiva proti covidu-19 iz rekombinantne platforme inovativnih cepiv. Z vidika doseganja večje varnosti prebivalcev EU je ta predlog podprla večina držav članic,” so izpostavili na vladi.
Ker so razpoložljiva sredstva iz instrumenta za nujno pomoč (ESI) že rezervirana za razdelitev med šest proizvajalcev obetavnih cepiv (CureVac, Moderna, BioNTech/Pfizer, AstraZeneca, Janssen Pharmaceutical in Sanofi/GSK), morajo države članice za vključitev dodatnega proizvajalca obetavnega cepiva (Novavax) ter za enkratno povečanje odmerkov cepiva proizvajalca BioNTech/Pfizer zagotoviti dodatna vplačila iz proračunskih sredstev v ESI instrument v skupni vrednosti 750 milijonov evrov. Ključ za določitev višine dodatnega vplačila v instrument ESI je delež bruto nacionalnega dohodka države članice na EU ravni, ki je predviden za leto 2020.
“Glede na to, da se za Slovenijo predvideva v tem letu 0,3 odstotka bruto nacionalnega dohodka na EU ravni, znaša višina sredstev za Slovenijo, ki bi jih bilo treba zagotoviti, 2.582.303 evrov,” so izračunali.
Dodali so, da bodo sredstva iz instrumenta ESI, ki jih bo Evropska komisija namenila proizvajalcem obetavnih cepiv proti covidu-19, s katerimi bo sklenila pogodbe v okviru instrumenta predhodnega javnega naročila, všteta v končne cene teh cepiv. “Slednje pomeni, da se bodo ta delna predhodna plačila Evropske komisije proizvajalcem obetavnih cepiv iz instrumenta ESI vrnile državam članicam v obliki nižjih stroškov za cepiva proti covidu-19, ki jih bodo države članice nabavile od teh sedmih proizvajalcev cepiv, pod pogojem, da bodo uspeli pridobiti dovoljenje za promet pri Evropski agenciji za zdravila,” so navedli.
