Kot so zapisali na obrambnem ministrstvu, zanimanja za sodelovanje v obrambnem sistemu države namreč ni kaj dosti, piše STA.
Cilj delovne skupine bo tudi ‘povečati domoljubje’ in osveščati državljane o pomenu nacionalne varnosti. Na delovnem sestanku so se ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar in ministrica za obrambo Andreja Katič pogovarjale še o tem, kako mladim približati poklica vojaka in policista prek izobraževalnega sistema, so zapisali na spletni strani ministrstva za obrambo.
Nihče noče v vojsko
Po tistem, ko je Slovenija leta 2004 prenehala izvajati vpoklic mladih državljanov na služenje vojaškega roka, je sodelovanje v oboroženih silah postalo prostovoljno in poklicno, vstop novih pripadnic in pripadnikov pa poteka prek temeljnega vojaškega usposabljanja in nato zaposlitve. Gibanje na tem področju pa je po navedbah ministrstva za obrambo skrb zbujajoče, saj kljub prizadevanjem promocije in kljub različnim izboljšavam statusa vojaka zanimanja za sodelovanje v obrambnem sistemu države ni, oziroma je vse manjše. Morda so zato krive mizerne plače, kdo bi vedel.
Nadaljevanje takšnega gibanja bo po njihovih navedbah onemogočilo uresničevanje zastavljenih strateških ciljev na področju popolnjevanja obrambnega sistema (zahteve NATA), kar bo v prihodnje vplivalo na delovanje sistema ter v zadnjem koraku na nacionalno varnost v državi. V podobni situaciji je tudi notranjevarnostna komponenta slovenskega nacionalnovarnostnega sistema.
Civilna družba vse bolj sprejema stanje varnosti – kljub stalnem strašenju populističnih politikov – kot dejstvo, za katero ni treba namenjati ne finančnih ne materialnih in tudi ne človeških virov, zato državljanke in državljani za varnost države po mnenju vlade niso pripravljeni prevzemati nobene osebne odgovornosti v prepričanju, da bo to storil nekdo drug. Kot kažejo podatki ene od raziskav, ima takšno razmišljanje svoje korenine v vzgoji mladih državljank in državljanov, so še zapisali na STA.
