Po oceni sodišča so bila v sojenju, ki se je začelo spomladi 2015, dokazana vsa očitana kazniva dejanja. Nekdanji vodilni v Mipu sicer na današnji narok niso prišli. Sodba še ni pravnomočna, obsojeni pa se nanjo lahko pritožijo v 15 dneh po prejemu pisnega izreka.
Sodnica je presodila, da je nekdanji vodilni v Mipu Vojteh Volk storil kaznivo dejanje zlorabe položaja in preslepitve bank pri pridobitvi posojila. Za preslepitev bank sta bila obsojena tudi nekdanji vodja Pomurke Martin Kovač in nekdanji direktor Mipa Marko Volk.
Pritrdilo je tožilki Mateji Gončina, da je Vojteh Volk zlorabil položaj, ko je prek svojega srbskega podjetja Kolbis svojemu italijanskemu podjetju Eurovit nezakonito pridobil 315.000 evrov premoženjske koristi.
Prav tako je sodnica presodila, da so vsi trije namenoma preslepili pet bank in jih oškodovali za približno šest milijonov evrov. Bankam so posredovali prirejene bilance, da so dobili nova posojila, podjetje pa je šlo kljub temu leta 2009 v stečaj.
Nekdanji lastnik Mip, ki je dobil najvišjo kazen, je dejansko odločal o vseh pomembnih poslovnih odločitvah, je dejala sodnica Javornikova. Kazniva dejanja so storili v sostorilstvu, vendar pa se je v dokaznem postopku izkazalo, da je imel Vojteh Volk nekoliko večjo vlogo.
Vsi trije pa so vedeli, da je pogodba o storitvah in terjatve, ki so bile vnesene v poslovne izkaze za leto 2007, neizvedljiva in nikoli ne bo izpolnjena, kljub temu pa so o tem zavajali banke, da bi Mip dobil posojilo. “Bankam so poslali neresnične podatke, pomembne pa zamolčali,” je poudarila.
Prepričana je, da banke Mipu ne bi odobrile posojil, če bi vedele, kakšno je resnično stanje v Mipu in da družba posluje z izgubo. “Vsi trije so bili prisotni na sestankih s konzorcijem bank in zatrjevali, da gre za resnične podatke,” je dejala.
Sodnica pa ni v celoti sledila predlogu tožilke pri izreku kazenskih sankcij. Vojteha Volka je obsodila na leto dni zapora manj, kot je predlagala Gončinova, Martina Kovača in Marka Volka pa na pol leta manj. Med drugim je izpostavila, da obtoženci doslej še niso bili obsojeni, kazniva dejanja pa so po njenem mnenju storili, da bi preprečili stečaj Mipa. Prav tako je izpostavila časovno oddaljenost od obravnavanih dejanj.
Sodnica se tudi ni odločila za izrek stranskih denarnih kazni, saj, kot je dejala, te običajno prisojajo, ko gre za dejanja iz koristoljubja, česar pa sama ni zaznana. S kaznivimi dejanji so namreč pridobivali sredstva za družbe, krediti so bili namenjeni za obratna sredstva, čeprav so bili pridobljeni s preslepitvijo. Sodišče prav tako ni izreklo ukrepa prepovedi opravljanja vodstvenih funkcij.
Banke je s premoženjsko-pravnim zahtevkom usmerila na pravdo, saj so jim bile terjatve že priznane v stečajnem postopku, obtoženci pa s temi kaznivimi dejanji niso imeli neposredne premoženjske koristi.
Ovadbe zoper omenjeno trojico so leta 2010 podali novogoriški kriminalisti, ki so eno leto preiskovali stečaj družbe. Preiskavo so začeli na podlagi več kazenskih ovadb proti več fizičnim in pravnim osebam, prvo pa je marca 2009 podala SID banka.
