Potem ko Trump skupne izjave na lanskem vrhu G7 v Kanadi ni hotel podpisati, je francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu v Biarritzu na jugozahodu Francije na tridnevnem vrhu uspelo vzpostaviti bolj spravljivo vzdušje, sprožil pa je tudi diplomatsko pobudo glede Irana.

Trump je tako vrh voditeljev Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, ZDA, Kanade in Japonske označil kot “dva dneva in pol velike enotnosti”. Tudi Macron je po koncu vrha ocenil, da je iz njihovih pogovorov nastalo “sporočilo enotnosti”. Sprejeli so tudi skupno izjavo, čeprav se je napovedovalo, da je ne bodo, da bi se izognili morebitnim konfliktom.

V njej so med petimi točkami glede Irana zapisali, da je njihov skupen cilj zagotoviti, da Iran ne bo nikoli imel jedrskega orožja ter mir in stabilnost v regiji.

Trump je po intenzivnih pogovorih o iranskem jedrskem vprašanju na vrhu, ki ga je obeležil tudi nepričakovan obisk iranskega zunanjega ministra Mohameda Džavada Zarifa, sicer izrazil pripravljenost na pogovore z iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem.

Na skupni novinarski konferenci z Macronom ob koncu vrha je povedal, da se je z Rohanijem pripravljen srečati, če bodo “ustrezne okoliščine”. Macronovo željo, da bi se srečala v prihodnjih tednih, pa je označil za realistično. Kot velik korak naprej je doseženo označila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je pozdravila obnovljeno vzdušje razprav.

V Teheranu je Rohani branil možnost dialoga v imenu nacionalnih interesov pred domačimi kritikami iz vrst trde linije režima. “Če bi vedel, da bi pogovor lahko privedel do blaginje moje države in rešil probleme ljudi, ne bi omahoval,” je dejal.

Zaostrovanje z Iranom so sicer sprožile ZDA, ki so lani iz iranskega jedrskega sporazuma iz leta 2015 enostransko izstopile in znova uvedle sankcije proti Iranu. Teheran je letos odgovoril z opuščanjem spoštovanja delov sporazuma.

Na področju varstva okolja – razprave o tem se Trump na vrhu sicer ni udeležil – je skupina G7 za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu obljubila nujno pomoč v višini 20 milijonov evrov za letala za gašenje. Napovedala je tudi oblikovanje srednjeročnega načrta pogozdovanja, ki ga bodo države dokončale septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN.

Pobuda Macrona, ki je požare v pragozdu označil za mednarodno krizo in dogajanje v Amazoniji kot eno od prioritet tudi uvrstil na dnevni red vrha, je naletela na ostro kritiko brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki je zavrnil tudi pomoč skupine G7, češ da je “kolonizatorska”. Šel je celo tako daleč, da je žalil Macronovo soprogo Brigitte zaradi njene starosti.

Trump je ozračje omilil tudi na področju ameriške trgovinske vojne s Kitajsko. Napovedal je, da bodo pogajalci “zelo kmalu” sedli za skupno mizo, potem ko sta največji svetovni gospodarstvi konec minulega tedna z napovedjo novih dodatnih carin zaostrili trgovinske odnose, kar je potopilo tečaje na svetovnih trgih.

“Kitajci želijo dogovor. Menim, da ga bomo našli (…) Nisem prepričan, da imajo izbiro. To ne govorim kot grožnjo, resnično mislim, da nimajo izbire,” je dejal Trump glede tega, ali bo Kitajska popustila pod pritiski Washingtona, da bi spremenila svoje gospodarske in trgovinske prakse, ki so po prepričanju Trumpa že dolgo časa izrazito nepoštene do ZDA.

Oglasil se je tudi glavni kitajski pogajalec Liu He, ki je pozval k “pomiritvi” odnosov med stranema. “Težavo smo pripravljeni z mirno roko reševati skozi pogajanja in sodelovanje,” je zatrdil in poudaril, da Kitajska “močno nasprotuje eskalaciji trgovinske vojne”.

Tudi Macron se je zavzel za čim hitrejšo razrešitev tega spora. Podobno je po srečanju s Trumpom pred tem poudarila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je izpostavila veliko medsebojno povezanost največjih svetovnih gospodarstev.

Macron je še povedal, da sta s Trumpom dosegla “zelo dober dogovor” glede francoskega digitalnega davka na prihodke velikih tehnoloških podjetij, med katerimi prednjačijo ameriški Google, Apple, Amazon in Facebook, ki po svetu plačujejo izjemno nizke davke na dohodek. Trump je zaradi tega davka že večkrat zagrozil z uvedbo carin na francosko vino, zaradi česar je EU že napovedala, da bi v tem primeru sprejela proticarine.

Macron je pojasnil, da so se države skupine G7 in EU strinjale, da se bodo v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v letu 2020 sporazumele o globalno usklajenem digitalnem davku. Ko bo ta mednarodno dogovorjeni davek uveljavljen, pa bo Francija umaknila svojega, je napovedal.

Trump, ki bo prihodnje leto v ZDA gostil naslednji vrh skupine, je še napovedal, da bi nanj lahko povabil tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, čeprav je Rusija zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim leta 2014 izključena iz skupine. Ostale države sicer vrnitev Moskve v skupino pogojujejo z rešitvijo ukrajinske krize.